Celjski kmetje bi lahko dali še več


Redka vlaganja niso obrodila

Kmetijska proizvodnja se v občini Celje sicer v zadnjih letih vztrajno povečuje, vendar je ostalo še veliko neizkoriščenih možnosti.

Da je o njih vredno razmišljati in tudi ukrepati, je potrdila tudi zadnja seja občinskega komiteja ZKS Celje s plodno razpravo o kmetijski proizvodnji v občini.

Veliko možnosti je že pri samem urejanju in pridobivanju kmetijskih zemljišč. V zadnjih desetih letih v občini pri tem ni bilo sprememb na bolje. Nasprotno – njivskih površin, vrtov in sadovnjakovje celo iz leta v leto manj, pa tudi ta niso dovolj intenzivno obdelana.

Na seji komiteja so poglobljeno spregovorili tudi o razvoju hribovskih kmetij na območju občine. O tem so v občini naredili celovito študijo, ki je pokazala na velike možnosti za razvoj živinoreje prav v teh predelih. V občini Celje je danes 811 hribovskih kmetij v osmih krajevnih skupnostih in 86 vaseh oziroma naseljih. Na teh kmetijah živi skoraj 3000 prebivalcev. Z vlaganji in usmerjeno proizvodnjo bi te kmetije lahko dajale mnogo več kot sedaj in bi brez dvoma postale tudi bolj privlačne za mlajše kmetovalce.

Strokovnjaki menijo, da bi se jih okrog 150 moralo preusmeriti v mlečno, preostali pa v mesno proizvodnjo. Po potrebnih naložbah in preusmeritvi kmetij bi lahko to območje dalo skupaj 5 milijonov litrov mleka letno, proizvodnja mesa na preusmerjenih kmetijah pa bi leta 1995 dosegla 940 ton, skupno s proizvodnjo na nezaščitenih kmetijah pa 1140 ton, kar je več kot je sedanji odkup iz celega območja celjske kmetijske zadruge.

Sicer pa vlaganj v zasebno kmetijstvo v zadnjem desetletju ni manjkalo. Kredite je dobilo 146 kmetij. Večina je kmetijsko proizvodnjo povečala, a samo 41 jih je doseglo načrtovano proizvodnjo.

Novi tednik, 5. 7. 1984