Ves demokratičen svet obsoja napade na francoske rudarje, ki jih uprizarja v rudarskih bazenih policija Blumovega socialista Julesa Mocha. Borba francoske vlade proti 350.000 rudarjem je samo del njene borbe proti delavskemu razredu in vsemu francoskemu narodu, je resnejši začetek uprizarjanja divjaške gonje proti francoskim demokratičnim silam, predvsem proti komunistom.
Francoski rudarji, najbolj borbene sile francoskega delavskega razreda, že sedmi teden vztrajajo v borbi za višjo življenjsko raven, za razveljavljenje nepravičnih dekretov ministra za industrijo. Junaško odbijajo napade domačih žandarjev in maroških vojakov, katere je reakcionarna vlada privedla celo iz Afrike, da bi udušili stavko.
Toda, čimbolj se množijo brutalni napadi na osnovne pravice francoskega delavskega razreda, tembolj se širi krog simpatizerjev stavkujočih rudarjev. Mali obrtniki, trgovci in delovni kmetje v veliki večini zbirajo pomoč stavkujočim sorojakom, skrbe za njihove otroke, delavci v ostalih panogah industrije pa izražajo svojo solidarnost s tem, da tudi sami stavkajo.
Akcija za pomoč francoskim rudarjem je segla tudi preko francoskih meja. V vseh demokratičnih državah, pa tudi v ostalih, zbirajo v ta namen denarne prispevke. Holandski delavci so poslali stavkujočim pomoč 400.000 frankov. Rudarji Donbasa in Urala so zbrali 320.000 rubljev. Celo angleški sindikati so priredili protestne mitinge in zbrali znatne vsote. Ker jim je ministrstvo financ prepovedalo pošiljanje denarja v Francijo, so poslali prispevke v zavitkih. Velik razmah je zavzela ta akcija tudi med delavci v Jugoslaviji. Zbrane vsote so zlasti narasle v industrijskih središčih. Celjski delovni kolektivi pri tem ne zaostajajo.
Med prvimi so zbrali prispevke delavci Tovarne emajlirane posode, v znesku 35.000 din. Sledila sta j im delovna kolektiva Tkalnice hlačevine in Tovarne kemijskih proizvodov, ki sta zbrala po 10.000 din. Mnogi kolektivi so v prilog francoskim rudarjem darovali zaslužek polovice dnevnice; med njimi Tovarna sadnih sokov in Železarna Štore. Dvourni zaslužek so prispevali kolektivi Cinkarne, gostinskih strok in drugi. Tudi nameščenci in prosvetni delavci so pokazali svojo solidarnost s stavkujočimi. Profesorski zbor I. gimnazije je zbral 1.185 din.
Skupni znesek doslej zbranih prispevkov na področju okrajnega sindikalnega sveta v Celju znaša okoli 100.000 dinarjev (cena časopisa je bila 2 din, op.). Požrtvovalnost celjskih delovnih ljudi, ki je v teh številkah zapopadena, je vsekakor pozitivno merilo njih politične zavesti in nov doprinos h krepitvi mednarodne solidarnosti delavskega gibanja.
Akcija pomoči francoskim rudarjem še ni zaključena. Zaradi tega je vredno, da osvetlimo tudi njene slabe strani — v lokalnem merilu. »Kdor hitro pomaga, dvakrat pomaga«. Ta stari pregovor je pri tej akciji umesten. Naši delavci so se v veliki večini tega držali. Kjer so zbrali gotovino, je bila ta odposlana brez zadrževanja. Drugo pa je z denarjem, ki ga je treba obračunati v mezdnih oddelkih, kjer so delavci pustili dvourni ali štiriurni zaslužek. V večini teh podjetij po desetih dneh še nimajo izračunanega finančnega efekta nadurnega dela v korist francoskim rudarjem. Tako v Cinkarni, Kemični tovarni in drugod. Sindikalne podružnice bodo morale tovarišem v mezdnih oddelkih nuditi potrebno pomoč in jim pojasniti, da zavlačevanje tega dela na rovaš vztrajnosti francoskih rudarjev ni v skladu s sindikalno zavestjo.
Celjski tednik, 20. 11. 1948
