Črne gradnje: 958 ali nekaj več?

19. 10. 2013 00:00

V celjski občini je evidentiranih 958 črnih gradenj, v resnici pa jih je več. Koliko? Odgovora trenutno ni. Lahko ga le slutimo. Zato tudi akcija za obvezno prijavo vseh črnih gradenj.

Sicer pa gre v tem primeru za pereč in boleč problem, tudi za vprašanja socialne narave in še kaj. Toda, navzlic temu je čas, da bi ga začeli temeljito reševati. Predvsem zaradi ljudi …

Člani Izvršnega sveta celjske občinske skupščine so ravnali prav, ko so v razpravi o nedovoljenih oziroma črnili gradnjah v občini ostali na realnih tleh. Zato tudi niso takoj sprejeli predlaganega osnutka odloka o razvrstitvi objektov zgrajenih brez lokacijskega dovoljenja, ker želijo hkrati s tem vedeti, kaj uresničevanje takšnega koraka sploh pomeni.

In vendar se je pričela bitka, ki jo bodo izpeljali do konca. Za nekatere bo ta konec prav gotovo prinesel olajšanje, za druge pa tudi razočaranje, jezo in izgubo vloženih sredstev. Toda, gre za red. Pa ne za red za vsako ceno, marveč za red, ki bo zrcalo realnega in človeškega gledanja na perečo problematiko.

To tudi ne pomeni odstopanja od začrtane poti. Ne gre za umike, obotavljanje. Gre pa za poštenost, pravičnost. Zato najprej nekaj besed o sklepih, ki jih je izvršni svet sprejel po temeljiti razpravi o nedovoljeno zgrajenih objektih, o črnih gradnjah.

Najprej je zahteval od strokovnih služb, da ocenijo, kaj pomeni odlok o razvrstitvi objektov, zgrajenih brez lokacijskega dovoljenja. Odlok namreč predvideva tri kategorije teh črnih gradenj. V prvo bodo uvrstili tiste, katerih zgraditev bo moč legalizirati. V drugo bodo uvrščeni objekti, ki bi morali biti zaradi različnih vzrokov odstranjeni, vendar bodo lahko rušenje zaradi dejanskih okoliščin in namembnosti objekta začasno odložili. V tretji skupini pa bodo objekti, ki neposredno ovirajo izvajanje urbanističnih dokumentov in za katere bo upravni organ po uveljavitvi odloka izdal odločbo o odstranitvi.

Zdaj gre za to, da bi dobili pregled, koliko črnih gradenj bo predvidoma uvrščenih v vsako od teh treh kategorij. Ta slika bo prav gotovo več kot zanimiva.

Člani izvršnega sveta so se nadalje zavzeli, da je treba o vseh teh vprašanjih spregovoriti v krajevnih skupnostih. Seveda tudi o posledicah izvajanja in še predvsem o prihodnjem sodelovanju med krajevnimi skupnostmi in odgovornimi službami upravnih organov, da bi do črnih gradenj v prihodnje sploh ne prišlo in da bi jih preprečili že na začetku, če bi se še kje pojavile, če torej zdajšnji koraki za rešitev vprašanja ne bodo dovolj poučni. Gre torej za preventivno delo, ki lahko prinese materialne koristi le ljudem, tistim, ki bi se navzlic vsemu še odločali za gradnje brez lokacijskih dovoljenj.

Sklepi izvršnega sveta so šli še dlje. Opozorili so na zadostno kadrovsko zasedbo ustrezne inšpekcijske službe. Razen tega opozarjajo na oceno postopka za pridobivanje zemljišč, na katerih je gradnja dovoljena in na ves drugi postopek, ki je potreben pred začetkom gradnje. Torej za pridobivanje gradbenih dovoljenj. V ta okvir sodi tudi mnenje, da bi lahko oddajali oziroma dovolili gradnjo tudi na ne povsem komunalno opremljenem zemljišču.

Predvsem zato, da bi graditelju omogočili v prvem ali prvih letih gradnje vlaganje večjega dela sredstev v objekte same in šele pozneje v popolno ureditev zemljišča. Na vsak način je to pobuda, ki zasluži pozornost, saj tudi pomeni določeno pomoč graditeljem hiš.

Skratka, akcija je stekla. To pa je tudi čas za prijavo črnih gradenj. To je korak, ki ga morajo upoštevati vsi graditelji objektov, zgrajenih brez lokacijskega dovoljenja. Izmikanje na tej poti nima smisla. Zato tudi naš predlog — prijavite črno gradnjo čimprej.

Tako se je celjski izvršni svet lotil problema, ki ni nov in ki prihaja na dnevne rede vsakih nekaj let. Toda, pravnih ukrepov za omejitev črnih gradenj vsaj doslej ni bilo. Morda tudi zategadelj ne, ker niso sloneli na širokih družbeno priznanih spoznanjih o pomenu racionalnega gospodarjenja s prostorom, temveč so jih spremljali le uredniško — birokratski koraki.

Vzroki črnih gradenj pa so globoki, včasih tudi razumljivi. Tudi na seji izvršnega sveta smo slišali besede, da so se nekateri odločili za nedovoljeno gradnjo zato, ker več let niso dobili odgovora na vprašanje, kaj lahko gradijo. Potem so se lotili na lastno pest in svojo odgovornost. Velikokrat ali zmeraj preveč tvegana odločitev, ki lahko ima tudi boleče materialne posledice. Na vsak način pa se je v razpravi uveljavila zahteva, da je treba postopek za pridobitev vseh potrebnih dovoljenj za gradnjo poenostaviti, ga časovno skrajšati itd.

V celjski občini so od 1954. pa do sredine aprila letos evidentirali 958 črnih gradenj, od tega 668 stanovanjskih hiš, 47 gospodarskih poslopij, 52 vikendov oziroma zidanic, 14 zidanih garaž, 59 lesenih garaž — barak, 108 drugih objektov, medtem ko za 10 primerov ni moč ugotoviti, za kakšno vrsto gradnje gre. Pri drugih objektih gre za nadzidave, prizidke, obnove, drvarnice, delavnice, kurje farme, vratarnice, zunanje ureditve in uskladitve.

To so zabeleženi podatki, v resnici pa je črnih gradenj v celjski občini več. Zanimiv je nadalje podatek, da je bilo 1967. leta evidentiranih največ oziroma 115 črnih gradenj. To je bilo leto pred sprejemom urbanističnega programa za celjsko občino. Številke nadalje povedo, da so občani s črnimi gradnjami reševali predvsem svoje stanovanjske probleme.

Sicer pa, zakaj so se občani odločali za črno, nedovoljeno gradnjo? Tudi zaradi visokih komunalnih prispevkov, ki jih niso mogli plačati, tudi zavoljo pomankljive in neobdelane urbanistične dokumentacije, zaradi pomanjkanja urbanistično in komunalno opremljenih zemljišč, zavoljo dolgo trajajočih postopkov in ne nazadnje zaradi dragih stanovanj v družbeni gradnji.

Značilen je nadalje podatek, da je od vseh evidentiranih črnih gradenj največ v Trnovljah, in sicer 115, sledijo naslednje krajevne skupnosti: Škofja vas 100, Teharje 89, Pod gradom 85, Ostrožno 82, štore 69, Vojnik 55, Šmartno v Rožni dolini 54, Gaberje 53, Dobrna 36, Ljubečna 34, Strmec 32, Medlog 27, Savinja 216, Frankolovo 25, Center 4, Svetina 3, Aljažev hrib 2, Hudinja 1 in 66 neugotovljenih glede na krajevno skupnost. Brez evidentiranih črnih gradenj je le pet krajevnih skupnosti v celjski občini: Dečkovo naselje, Dolgo polje, Kajuh, Nova vas in Slavko Šlander.

Številke nadalje govorijo, da so na število črnih gradenj občasno vplivale le urbanistične inšpekcije in del. na rušitev nekaterih objektov. Sicer pa v tem ni pravila, kajti tudi pospešena gradnja družbenih stanovanj te nedovoljene aktivnosti ni zavrla.

Hkrati z ugotovitvami so tudi pobude, kako omejiti ali povsem onemogočiti črne gradnje. Nekaj teh pobud je najti v sklepih izvršnega sveta, dosti pa jih bo prav gotovo dala tudi razprava v krajevnih skupnostih in ne nazadnje na seji občinske skupščine, ko bo stekla.

Gre za problem, pereč in boleč, tudi za vprašanje socialne narave in še kaj. Toda, navzlic temu je že čas, da bi ga začeli temeljito in odločno reševati. Predvsem zaradi ljudi, zaradi prostora, ki nam postaja vse bolj dragocen in zaradi reda, ki mora veljati tudi na urbanističnem področju.

Novi tednik, 19. 10. 1978

Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X
181 queries in 0,672 seconds.