Delovna organizacija LIK Savinja praznuje 30-letnico obstoja


V letošnjem letu praznuje delovna organizacija LIK Savinja Celje pomemben jubilej, 30 let obstoja. Veliko je bilo v tem času težkih, pa zopet svetlih in veselih trenutkov, ki se jih spominjajo zlasti tisti delavci, ki se danes lahko pohvalijo s tridesetimi in dvajsetimi leti zvestobe temu delovnemu kolektivu.

LIK Savinja je iz obrtniškega podjetja zrasla v kombinat s tisoč sto zaposlenimi delavci. Nove investicije, novi stroji, sodobnejša tehnologija, skratka, boljši pogoji dela, vse to je v življenje te delovne organizacije vstopalo počasi, vse do današnjih razmer in pogojev, ko lahko govorimo o najsodobnejši proizvodnji, takšni, ki je sposobna prodreti na zahtevni konvertibilni trg. Izvoz je nujnost, se zavedajo delavci, zato so pripravljeni več i bolje delati, žrtvovati vse proste sobote in napeti vse sile za glavni moto: vedno več izvažati. Rezultati teh vztrajnih naporov so vidni že danes in še več jih bo in še boljših, zato je morda prav tridesetletnica, jubilej, tisti trenutek, ko se nad prehojeno potjo lahko vsakdo zamisli in nazdravi uspehom. Pa ne le proizvodnim, tudi ostalim, zlasti pa tistim na področju samoupravne prakse oziroma odnosov.

Jubilej bodo delavci proslavili s številnimi akcijami in manifestacijami. Osrednja proslava delovne organizacije v okviru sozda Slovenijales bo v soboto ob 17. uri v hali ŠRC Golovec v Celju s podelitvijo priznanj in odlikovanj, kulturnim programom in družabnim srečanjem. Tega dne bo tudi svečana seja delavskega sveta s podelitvijo družbenih priznanj.

V torek je bila v Likovnem salonu v Celju odprta razstava s predstavitvijo proizvodnega programa »Vista «, mladinci pa so pripravili razstavo ročnih del. Ob jubileju je bila natiskana strokovna publikacija, almanah z opisom nastanka in razvoja DO LEK Savinja in predstavitvijo dejavnosti vseh temeljnih organizacij in njihovih izdelkov. Izšla je tudi svečana številka glasila delovne organizacije »Savinja«. Poleg tega se vrstijo komercialno- propagandne akcije in številna športna srečanja.

Ivan Šalej, predsednik delavskega sveta DO: »Razvoj samoupravljanja pri nas je tesno povezan z razvojem naše delovne organizacije. Tu beležimo predvsem dva pomembna mejnika; oktober leta 1950, ko je bil ustanovljen prvi delavski svet in dogodek v letu 1974, ko je bila izvedena delitev delovne organizacije na TOZD in DSSS. Predvsem bo treba delavce bolje oborožiti z znanjem za odločanje.«

Franci Mlinaric, predsednik akcijske konference ZK: »Organizacija Zveze komunistov pri nas ni bila nikoli številčno močna, ker smo vedno stremeli za tem, da so v naših vrstah le najboljši in najsposobnejši delavci. Komunisti smo bili, med drugim, pobudniki široke akcije, ki naj bi pripeljala do še boljših rezultatov dela.«

Franci Ulaga, predsednik konference OOZSS: »Tudi sindikalna organizacija je nosilka stabilizacijske akcije, ki smo jo začeli izvajati pred približno mesecem dni. Kljub stabilizacijskim prizadevanjem pa smo se odločili, da bomo naš jubilej dostojno proslavili. Medse smo povabili naše nekdanje sodelavce. «

Fanika Rezar, merilka TOZD Furnirnica: »Že dvaindvajset let sem zaposlena v Savinji. To so bili različni časi z različnimi uspehi in težavami. Čeprav so danes pogoji dela veliko boljši, je treba več in bolj natančno delati, ker moramo veliko izvažati. Delavke, ki sicer stalno delajo v pisarnah, so se vživele v proizvodno delo in med nas.«

Novi tednik, 20. 10. 1983