Dober dan, Celje


Na uvodni svečanosti letošnjega Tedna domačna filma v Celju si bodo filmski obiskovalci ogledali

nov dokumentarno-umetniški, kratki film z naslovom Dober dan, Celje. Nekaj več kot leto dni je minilo, odkar sta OK SZDL Celje in Kulturna skupnost začela z akcijo, da bi po več kot dvajsetih letih privlačno mesto ob Savinji dobilo drugi filmski zapis o sebi, o delu in življenju, o razvojnih težavah in o velikih spremembah od tistega usodnega »poplavnega leta«. Takrat je namreč nastal prvi film o Celju.

Dober dan, Celje ni ne turistični ne dokumentarni ne umetniški film, pač pa filmski zapis o življenju mesta. Filmska kamera je prenesla na trak vse, kar se je najpomembnejšega dogajalo v zadnjem letu v celjski občini — od ekoloških težav do izgradnje novih tovarn drugih objektov, pa sejmov, kulturnih in družabnih prireditev, turističnih možnosti Celja itd.

Film hoče pripovedovati o delu, ustvarjanju in življenju celjskega delavca in občana. Znova in znova se v sliki in besedi vrača v preobraženje in hitrejše razvojno utripanje Celja. Ko kaže proizvodnjo v EMO ali v železarni, njej ob bok, ustvarjanju, delu in fizičnemu naporu postavi dosežke v kulturi, šolstvu, otroškem varstvu, v znanosti. S simboličnim kadrom dveh delavcev ob stroju govori o delavski tradiciji Celja, o njegovi industriji, o želji po spreminjanju in preseganju doseženega.

Idejno-umetniško, sporočilno vodilo filmskega zapisovanja je zarisano v vsakem kadru — najsi gre za otroški živžav ali za bogastvo Pokrajinskega muzeja in za revolucionarno preteklost, prikazano v Muzeju revolucije.

Žareti želi misel o človeku — ustvarjalcu, delavcu, ki spreminja, bogati in lepša svet. S sliko samo, ne le z besedo, pripoveduje, kaj je Celje že doseglo in kaj hoče. Dinamični razvoj Celja je filmska kamera ujela prepričevalno in vedro. Ne le dokumentarno, pač pa z delovnim zanosom življenja, kakor ga živi Celje. Ni naključno, da uvodni prizori kažejo reko mladih ljudi, ki se z vseh koncev zgrinjajo v območno središče.

Celje je dobilo lep, zanimiv, značilen filmski zapis sedanjega družbenega trenutka. Scenaristična zasnova filma je hotela več kot prikazati le kulturno bogastvo občine. Zato bo film morda komu izzvenel kot slikanica. A je vendar mnogo več kot le to.

Realizacijo filma Dober dan, Celje, režiral ga je

Celjan Stanko Jost, so omogočili celjski delovni kolektivi in samoupravne interesne skupnosti, med njimi še posebej kulturna skupnost Celje in republiška kulturna skupnost. Vsi sofinancerji bodo omenjeni v špici filma.

Film Dober dan, Celje bo doživel premiero na Tednu domačega filma, nato pa ga bodo videli gledalci po vsej Jugoslaviji in v tujini. Traja okrog dvajset minut. Premiera filma bo prijeten kulturni dogodek, tudi zato, ker bo to nov, preredko odtrgan Ust iz žive in razburljive kronike celjskega družbenega in gospodarskega življenja.

Novi tednik, 12. 10. 1978