Naslov z vprašanjem. Torej ugibanje. In vendar ne takšno, ki bi ne imelo razloga. Gre za misel ali pobudo, ki dobiva v zadnjem času vse trdnejšo osnovo. Zdaj ne gre samo za uresničevanje programa nadaljnje izgradnje športno-rekreacijskega centra Golovec, marveč tudi za oceno stanja, ki je, vsaj kar tiče hotelskih zmogljivosti v Celju, več kot znano.
Občutno pomanjkanje nočitvenih kapacitet, da ne zapišemo še primernih, je prišlo do veljave tudi ob pravkar končanem Celjskem sejmu. Organizatorji letošnje največje jesenske sejemske prireditve v Celju so bili v tem času velikokrat v zadregi, prihajali so gostje, poslovni ljudje, domači in tuji, želeli so ostati v Celju, si zagotoviti primemo prenočišče, toda, tega ni bilo. In spet so se morali obračati k sosedom.
Tudi ta primer je potrdil, da Celje potrebuje nov hotel primerne kategorije. In tako ni naključje, če se prav zdaj, ko prihaja problematika športno-rekreacijskega centra Golovec tudi pred delegate občinske skupščine, ko prihajajo na dnevni red vprašanja dosedanjega dela in razvoja tega centra, izjavlja tudi misel, da bi tisto točko nadaljnje izgradnje Golovca, ki govori o gostinskem oziroma hotelskem objektu, nekoliko dopolnili, da bi zlasti s to gradnjo rešili pereč celjski problem. Gre za pobudo, da bi naj na Golovcu zgradili hotel z 250 posteljami, in ne s 150, kot je bilo predvideno, in da naj bi bodočemu hotelu tudi zaradi drugih objektov v okviru Golovca, predvsem pa zaradi bazena, kegljišča, rekreativne fizioterapije, športnih igrišč zagotovili A kategorijo.
Takšna je misel. Morda drzna, toda zaradi potrebe in zahteve Celja, da se razvija tudi kot pomembno sejemsko mesto, upravičena. Sicer pa program nadaljnje izgradnje Golovca predvideva najprej gradnjo kopališča (zaprtega bazena), avtomatskega večsteznega kegljišča in oddelka tako imenovane rekreativne fizioterapije. Tu gre predvsem za sejme. V programu je nadalje gradnja hotela, ureditev zunanjih površin itd. Sicer pa ta čas tudi na sploh zahteva sprejem dokončnega načrta izgradnje Golovca. Po tem programu naj bi bil Golovec v celoti zgrajen z vsemi predvidenimi objekti do leta 1985.
V prizadevanjih za čimprejšnjo zgraditev tega centra se odpirajo še druge naloge. Tu gre tudi za odnose med Zavodom športno rekreacijskega centra Golovec ter Skupnostjo za izgradnjo objektov posebnega družbenega pomena. Gre tudi za stike, ki jih Golovec mora imeti z nekaterimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi v občini. Gre za mnoge prireditve, ki lahko postanejo del programov nekaterih interesnih skupnosti. To pa hkrati pomeni, da bi te interesne skupnosti zanje prevzele tudi del finančnih obveznosti. Odpira se torej oblika sofinanciranja skupnega programa Golovca in nekaterih interesnih skupnosti. Gre za skupno obveznost, gre za dogovorjene programe in seveda za čiste račune o finančnih obveznostih.
Pomembna delovna usmeritev Golovca se kaže v prirejanju sejemskih prireditev. Prvi koraki so napravljeni. Tu so tudi prve izkušnje. Bogate in dragocene. Na vsak način pa pomeni prva pot novo uveljavitev Celja kot sejemskega mesta v pravem pomenu besede, mesta z mednarodnimi sejemskimi prireditvami.
Ob takem in podobnem programu se bije tudi bitka za zagotavljanje pogojev za normalno delo, tudi za pridobivanje zadostnih obratnih sredstev, tudi za primerne kadre v kolektivu, tudi za njihove delovne in zlasti življenjske pogoje itd., itd.
Golovec je tu, in slej ko prej bo treba reči, kako se bo razvijal v bodoče, kakšna bo njegova programska usmeritev in podobno.
Novi tednik, 5. 10. 1978
