Na osmi arhitekturni pogovorni delavnici, ki je bila minuli četrtek v učilnici Opatije Sv. Daniela v Celju s o predstavili vseh pet projektov, ki so prispeli na natečaj za novo nadomestno cerkev Sv. Duha na Ostrožnem pri Celju.
Škofijska komisija je med idejnimi načrti izbrala projekt arhitekta Jožeta Marinka iz Ljubljane. Kriteriji, ki jih je za novo cerkev razpisal investitor – Župnijski urad Sv. Duha, so zahtevali preprostost, razpoznavnost in vključitev objekta v okolje, je povzel dogodek župnik Drago Svetko.
»Prizadevanja za nadomestno gradnjo cerkve Sv. Duha so stara že četrt stoletja. Končno smo dobili lokacijo na Ostrožnem in novembra lani razpisali natečaj za novo cerkev. Dela je najprej ocenila strokovna komisija in izmed petih prispelih načrtov izbrala dva za ožji izbor. Tako je pustila odprte roke škofijski komisiji za dokončni izbor med projektoma profesorja Borisa Podrecce z Dunaja in Jožeta Marinka iz Ljubljane. Škofijska komisija je namreč poleg strokovne, arhitekturne podobe cerkve, skušala upoštevati tudi druge elemente. Je že tako, da pri nastajanju gradnje nove cerkve ne morejo odločati samo strokovnjaki, z arhitekturnega, temveč tudi s cerkvenega, liturgičnega in pastoralnega področja.«
Idejni načrt arhitekta Jožeta Marinka izhaja iz zamisli o načelu trojnosti in hkrati povezanosti v celoto, ki j e prevedena v prostorski in likovni jezik. Tako je župnijsko središče sestavljeno iz treh delov: glavnega bogoslužnega prostora (cerkve), župnijskega doma (župnišča) in pastoralnega dela (učilnic). Vsak od teh delov se kot samostojna celota vključuje v življenje v župniji. Vsi trije skupaj pa obkrožajo osrednji zunanji prostor, kjer se ljudje zbirajo, srečujejo in utrjujejo živo občestvo. Vse pa povezuje krožna pot v celoto. Dominanto celotne kompozicije predstavlja zvonik, kjer se idejna trojnost ponovi. Načrtovan je tako, da bodo v njem lahko trije zvonovi.
Cerkev Sv. Duha bo stala med mestom in vasjo, na travniku bo kot otok, omejena z avtocesto, potokom, gozdom in vrstnimi hišami. Ne želi se izolirati ali zapirati pred okolico, zato je takšna arhitektura sprejemajoča. Ne želi biti monumentalna katedrala, temveč prostor domačnosti in človeške bližine.
»Nova župnija j e bila ustanovljena lani, lopato za novogradnjo bomo lahko zasadili šele jeseni«, pojasnjuje dolgotrajni postopek Drago Svetko. »Upamo, da nam bo namreč glavni projekt uspelo pridobiti v treh mesecih, in da bo potem gradnja tekla brez zapetljajev, čeprav že vnaprej vemo, da se bomo, v časih, v kakršnih živimo, srečali z gmotnimi težavami. Ni lahko zbirati denar in v zmoti so tisti, ki mislijo, koliko denarja ima cerkev. Računamo tudi na pomoč cele škofije z nabirno akcijo. Po grobih ocenah naj bi gradnja z ureditvijo okolice vred veljala 2 milijardi dinarjev«.
Novi tednik, 12. 5. 1988
