Kljub velikim pritiskom potrošnikov na trgovska podjetja, da bi ta zagotovila vsaj nekaj tisoč ton premoga, zaenkrat še ni dobrih obetov. Samo v Celju bi potrebovali do konca leta okrog 5 tisoč ton premoga. Vendar pa mora velenjski rudnik predvsem dobavljati lignit termoelektrarni Šoštanj in industriji, za široko potrošnjo pa še vedno velja prepoved izvršnega sveta. Bojazen namreč je, da bi v zimskih mesecih ob pomanjkanju vode in premoga spet lahko občutili velike posledice energetske krize. Zato zdaj že pripravljajo premog za kritično obdobje.
Vendar se slišijo vse pogostejše zahteve, da bi poleg uvoza premoga iz Bosne, večjih količin iz zasavskih rudnikov in morda iz Laškega vendarle omogočili tudi prodajo nekaj tisoč ton velenjskega lignita. To dovoljenje pa bi morala dati slovenska vlada.
V sedanjem trenutku potrošniki najbolj občutijo predvsem to. da premoga ni. Celo tistega, ki so ga že plačali. Denarja nočejo nazaj, hočejo pa premog. Če premoga za široko potrošnjo tudi iz uvoza še ne bo tako kmalu, bo potrebno nekaj ukreniti. V tem primeru bi morala tudi slovenska vlada pretehtati, ali ne bi kazalo omiliti prepovedi.
Zima je že skoraj tu. Mnogo družin pa še danes ne ve, kako in kaj. Tudi trgovska podjetja, ki prodajajo premog, bi morala potrošnike obvestiti, kaj jih čaka. Sedanje stanje zahteva rešitve, ne pa negotovost in čakanje.
O problematiki oskrbe s premogom je na nekaj zadnjih sejah razpravljal tudi celjski politični aktiv.
Opozoril je na več omenjenih vidikov problema in tudi išče rešitve, da bi vsaj začasno omilili težak položaj družin, ki čakajo na premog.
Novi tednik 25. 10. 1973
