Kdo bo koga v rokometu?


Šlager letošnje jeseni ni ozimnica – vsaj na celjskem območju – temveč rokomet I Ekipa Aera Celje nastopa v 1. zvezni ligi in si je po prvih uvodnih kolih »nakopala« dvojno neprijetno ozimnico: minus eno točko ob še nobeni osvojeni in razvpitost »čudnega« kluba, tako doma kot po ostalih

republikah in pokrajinah. To je razvidno tudi iz nekaterih zapisov po jugoslovanskih časnikih ter revijah in komentarjih po radiu in TV.

Zgodba je kratka: vse neprijetnosti so se začele na tekmi s Partizanom iz Bjelovarja v Celju s pomočjo neodgovorne skupine navijačev ter nadaljevale do Škofje Loke, kjer so »izbili sodu dno« namesto navijačev, člani kluba.

Ob tem naj navedemo izjavo Mileta Župančiča, direktorja Aera, pokrovitelja kluba in predsednika predsedstva kluba: »Vse življenje se ukvarjam s športom in v njem delam. Vendar žal moram povedati, da pač imajo sodniki (tudi na sodiščih – op. p.) vedno prav.

Rezerve so v nas samih. Kako se bomo mi obnašali, kako pripravili publiko, da ne bo prišlo do novih izpadov. Strinjam se z besedami Vlada Bojovača, da ni nič izgubljenega, treba se je športno boriti do konca. Da nas tako obravnavajo drugje, pa je treba vzrok iskati resnično v nas samih, skupaj z navijači. Z njimi je treba tudi pripraviti sestanek ter se pogovoriti kdaj nam pomagajo in kdaj ,odpomagajo’.«

Dopolnil ga je Stane Seničar: »Smo sicer v težki situaciji, za katero smo odgovorni vsi, tako člani IO in predsedstva. Moči je treba strniti, glavna moč pa je v igralcih. Sploh ne razmišljam o izstopu iz tekmovanja, ampak moramo športno nadaljevati in se s tem dokazovati, da smo na pravi, pošteni poti. Naš cilj mora biti, da rokomet še vedno ohranimo na kakovostni ravni, pa čeprav bomo igrali v IL zvezni ligi. Bojim pa se, da bomo izgubili resnično prave navijače.«

Stane Seničar o pritožbi na zadnjo odločitev Tekmovalne komisije RZJ: »Pritožba naj bo argumentirana in v športnem duhu, s poudarkom, da se bomo zelo ostro borili proti krvicam v športu, ne samo v rokometu in v Sloveniji. «

Stane Bizjak: »Nismo v stanju pihati v isti rog kot ostali. Celje je zdravo športno okolje, iz katerega se vedno znova porajajo nove zdrave sile. Na vsaki tekmi moramo pokazati, kaj znamo. Sem za to, da se zelo mimo, trezno, zberejo podatki za pritožbo. Ponavljam: smo zdravo okolje brez denarja (in »botrov« – op. p.) in če ne bomo uspeli s tem, pač ne bomo«.

Vlado Bojovič: Nič nam ne bi mogli v Beogradu, če jim mi sami, s slabo organizacijo tekme s Partizanom, ne bi dali povoda. T o so pač izkoristili. Vse okoliščine so nam v minus, vendar še ni vse izgubljeno. Za mene je nešportno izstopiti iz lige. Boriti se moramo do konca zaradi igralcev, klubskih delavcev in ljubiteljev. Pravih!«

Vinko Pečnik: »Kje so vzroki, da nas prav tisti, ki so nas do včeraj kovali v zvezde, danes ne morejo več? Mi vse krivimo, ne vprašamo pa se, kaj smo sami naredili, da do tega ne bi prišlo.

Najprej se moramo začeti zdraviti pri sebi potem pa iskati ,luknje’ drugje.« To je samo nekaj izjav z zadnje seje.

Tudi posamezni člani si niso bili enotni v predlaganih ukrepih. Končno je le prevladalo trezno mišljenje: klub je sicer v težavah, vendar ni treba obupati. Nasprotno. Boriti se je treba na igrišču in drugače. Vendar ne z denarjem, pijačo, iskanjem pomoči drugih, izpadi navijačev in tudi članov kluba. Vzpostaviti je treba človeške odnose. Ali smo na to v vsej svoji nervozi in eksplozivnosti sposobni?

Po zadnjih rezultatih ne. Veliko je še vprašajev, mirno naj jih v klubu razrešijo do 12. novembra, ko se bo nadaljevalo prvenstvo. Zavedajmo se nekaj (predvsem navijači oz. manjši del njih, ki so vso sramoto povzročili): ob prvem prekršku bomo vsi ostali brez rokometa. To pa je samo voda na mlin drugim, zaradi NAŠIH slabosti, ker ne znamo športno prenesti športa, pa čeprav je v njem veliko plevela. Zgodilo se je že tako, da je dobro rastje prav plevel tudi pokončal.

Novi tednik, 27. 10. 1983