Majhnost ima svoje prednosti: tudi v Tovarni volnenih odej v Škofji vasi je tako


Redke so tekstilne tovarne, ki iz domače volne izdelujejo kakovostne odeje. Tovarni volnenih odej v Škofji vasi to uspeva, tako kot ji je uspelo, da so se v enem samem letu preusmerili z uvožene na manj kakovostno domačo volno, ki zahteva veliko več vloženega dela. S pridnostjo, z zagnanostjo in tudi zaradi svoje majhnosti, so obdržali raven svoje proizvodnje, za letos pa načrtujejo tako povečanje proizvodnje kot tudi velik delež njenega izvoza.

V Tovarni volnenih odej so skoraj z enakim programom, kakršnega proizvajajo danes, pričeli že leta 1926. Res so takrat izdelovali odeje slabše kakovosti, danes pa veliko boljše, pa tudi mnogo več jih narede – 115.000 letno. Poleg tega danes delajo tudi tkanine za obutveno industrijo. Sami naredijo tudi 210 do 215 ton preje v predilnici. To delo opravi 116 delavcev. Zaradi velikih načrtov v tem letu, ko bi naj naredili 140.000 odej, pa predvidevajo tudi nekaj novih zaposlitev. Poleg proizvodnega dela žele uresničiti tudi druge načrte.

Najtežja preizkušnja je že za njimi. Do leta 1979 jim je pravica do nakupa deviz zadoščala za rezervne dele, repromaterial ter polovico surovin. Potem so se pogoji spremenili in v enem letu so se morali v celoti preusmeriti v domače surovine, še vedno pa je problem oskrbe z drugimi potrebnimi materiali iz uvoza. Rešitev je le izvoz. Poskušali so že leta 1981, a je bilo izredno težko prodati na zunanja tržišča. Lani so v zadnjem četrtletju že izvozili enomesečno proizvodnjo, letos pa bi naj izvozili kar 40.000 odej, kar pomeni 580.000 dolarjev ali na zaposlenega 4800 dolarjev. Pri izvozu pričakujejo tudi ostanek dohodka. Zanimivo pa je, da bodo za izvoz izkoristili kar 40 odstotkov zmogljivosti, vrednostno pa bo predstavljal v celokupnem prihodku le petino. Glavni razlog so kar dvakrat višje cene domače volne kot uvožene. Kljub visokim cenam domače volne in njeni slabši kakovosti, pa tudi te ni dovolj. Da bi si zagotovili dovolj surovin, so se odločili za sovlaganja.

Novi tednik, 24. 2. 1983