Mi gradimo progo …


Na mladinski delovni akciji Šamac — Sarajevo te dni dela osma izmena. Treba je hiteti, kajti 29. november je blizu in obljubo, ki jo je mladina dala, je treba izpolniti. Drugi tir proge bo darilo za rojstni dan republike, tako kot je bilo to leta 1947, ko je bil zgrajen prvi tir.

Tudi letos se je zbrala mladina iz vse Jugoslavije, da pomaga k napredku domovine, toda pogoja za delo so povsem drugačni, km takrat. V sedmi izmeni je delala tudi brigada Veljko Vlahović iz Celja.

V njej so bili mladi iz delovnih organizacij. Vseh jih je bilo 95. Od teh je bilo 14 deklet, vendar so morale tudi one poprijeti za vsakršno delo, celo nočno. Stražo je bilo treba opravljati, skupaj s fanti nositi 190-kilogramske pragove, ali poprijeti pri polaganju 1200-kilogramskih tračnic. Delo je bilo zelo težko, tako so mi pripovedovali.

Delali so dobesedno dan in noč, vreme ni bilo pomembno, sobote in nedelje še manj. Kolikor je bilo prostega časa, so ga preživeli v enem izmed tečajev. Tako mi je udeleženec akcije Jože Jurgec potožil, da ni imel niti toliko časa, da bi malical.

Bil je namreč referent za prehrano in namestitev in še preden je poskrbel, da so vsi dobili malico, je bilo odmora konec. Res, da je shujšal za 6 kg, toda tu sta udarniška značka in diploma za opravljeno politično šolo. Tudi ostali brigadirji so se izkazali: 55 jih je bilo udarnih, ostali so dobili priznanja.

Brigada Veljko Vlahović se lahko pohvali tudi z najboljšim zidnim časopisom, ki bo ostal do konca akcije. Torej delo in še enkrat delo, boste rekli. Res je bilo v prvem planu, nekaj razvedrila pa je bilo ob kulturnih večerih, kjer sta se predstavili po dve brigadi.

Nič kaj navdušeni niso bili brigadirja nad tem, da ima vsaka brigada samo pet propustnic za odhod v mesto. Vendar so vse bo preživeli in ko bodo tole brali, ne bo nikjer več sledu žuljev. Številni prijatelji se bodo spet sestali na veliki proslavi v Zenici ob otvoritvi drugega tira.

Novi tednik, 16. 11. 1978