Nesporen dokaz oživljanja gospodarstva nekega prostora je prav gotovo tudi v tem, kakšen obseg zajemajo gospodarske investicije v novo proizvodnjo. Celjsko gospodarstvo je v minulih letih sicer vlagalo določena sredstva v razširjeno reprodukcijo, vendar premalo glede na njegovo moč in potrebe. Še več, v letošnjem letu so investicije v odnosu z istim obdobjem lani znatno padle, saj so se zmanjšale kar za 16 odstotkov. To sicer ni samo celjski pojav, saj beležimo padec v vsej Sloveniji, vendar ne tako močan. Kot pa kažejo doslej zbrani podatki, se v prihodnjem letu celjskemu gospodarstvu obetajo boljši časi tudi v tem pogledu. Na vidiku so številne in pomembne naložbe, ki bodo nesporno močno vplivale na nadaljnjo uspešno rast celjskega gospodarstva.
Po podatkih, ki z njimi razpolagamo, bodo delovne organizacije celjske industrije v prihodnjem letu investirale preko 80 milijard starih dinarjev. To je vsekakor spoštovanja vredna vsota, ki kaže, da je v delovnih organizacijah prišlo do nekaterih korenitih sprememb. V mislih imamo dejstvo, da je bila v minulih letih v precejšnji meri odsotna iniciativa, izražena v konkretnih programih, da pa so se v zadnjem obdobju intenzivneje pojavili pred bankami posamezni nosilci in to s konkretnimi programi gospodarskih naložb. Opozorila Zveze komunistov torej niso bila zaman, temveč (bil pa je tudi že skrajni čas) so končno le našla ustrezen odmev. In katera podjetja bodo vlagala največ?
Največje gospodarske naložbe v prihodnjem letu bodo uresničili v Aeru (preko 300 milijonov novih dinarjev), zgraditi pa nameravajo novo papirnico in nove grafične proizvodne obrate. Gre torej za naložbo v okviru združenega podjetja in jih v celoti sicer ne bi kazalo pripisovati celjskemu gospodarstvu neposredno.
Pa vendar je nujno, da jih pokažemo kot sestavni del bodočih naložb, saj bodo tudi te investicije imele svoj pozitivni vpliv na razvoj obratov v matični občini. Sicer pa to ni osamljen primer. Tudi Metka Celje načrtuje preko 20-milijonsko investicijo, in sicer nameravajo v Šmarju zgraditi novo predilnico, ki bo za razvoj šmarske občine zelo pomembna, za nadaljnjo prosperiteto celjske Metke pa prav tako.
Kolektiv Železarne Štore stoji pred pomembno prelomnico v svojem dosedanjem, nadvse uspešnem razvoju. V strukturi njegove proizvodnje bo v kratkem prišlo do pomembne preusmeritve, ko bodo zgradili novo tovarno, in sicer v sodelovanju s tujim partnerjem. Gre za naložbo, ki bo terjala okoli deset milijonov starih dinarjev in bo nudila možnost zaposlitve dvestotim novim delavcem. Kot je predvideno, bodo morala dela steči prihodnje leto, saj bi v letu 1975 že morali priti s tekočega traku prvi tisoči sodobnih traktorjev. Poleg tega pa v Štorah, v okviru svojega srednjeročnega programa razvoja načrtujejo tudi izgradnjo nove vzmetarne, katere gradnja naj bi predvidoma stekla koncem prihodnjega leta.
Med delovne organizacije, ki bodo v prihodnjem letu uresničile precejšnje naložba, sodi tudi Žična. Ker so v podjetju sklenili zelo zanimiv posel s Sovjetsko zvezo, gre za proizvodnjo rudarskih sit, so to delo zasilno organizirali v sedanjih skladiščih, kar pa seveda ne ustreza. Zaradi tega so se v podjetju odločili, da pristopijo k izgradnji nove tovarne, in sicer v Šentjurju pri Celju. Gre za investicijo preko dve milijardi starih din. Trenutno so v zvezi s tem še nekateri zapleti (podjetje investicijsko ni sposobno, ker ga »kači« zakon o obveznem oblikovanju lastnih obratnih sredstev), vendar še zdaleč ne take narave, da jih ne bi bilo mogoče razvozljati. Ob tem velja upoštevati, da se kolektiv Žične odloča za investicijo na našem manj razvitem območju, kar je konkreten primer uresničevanja politike do teh območij. Le to je pot, da bo tudi manj razvito Kozjansko stopilo na pot hitrejšega razvoja.
V Opekarni Ljubečna so nedavno tega zaključili novo investicijo, toda že stoje pred novimi naložbami. Predvidena je investicija v obrat klinker opeke z letno kapaciteto 8 milijonov enot visokokvalitetne opeke. Začetek gradnje je predviden v sredini prihodnjega leta, začetek poskusnega obratovanja pa je že določen za februar 1975. leta. Celotna investicija bo terjala preko tri milijarde starih dinarjev kapitala, pri čemer pa je soudeležen tudi tuj partner.
V LIK Savinja bodo pristopili k izgradnji novega parnega kotla, kajti dosedanji je iztrošen in ne odgovarja več. Ker je pri njih para pomemben dejavnik proizvodnje, je razumljivo, da bodo temu posvetili vso pozornost. Skupno bodo v tem podjetju predvidoma vložili milijardo in 750 milijonov starih dinarjev sredstev, pri čemer odpade dobršen del tudi na dokončanje obrata kontejnerskih podov.
Znatna sredstva pa bodo vlagali tudi še v Zlatarni Celje, v Topru, Kovinotehni in njenih temeljnih organizacijah združenega dela predvsem v Libeli in Klimi. Skratka, gre za velikopotezne načrte, ki pričajo o kvalitetnih premikih v celjskem gospodarstvu.
Novi tednik, 8. 11. 1973
