Ugotovljeno je tudi, da ponoči in dopoldan v Celju prevladujejo vzhodni, popoldne in zvečer pa zahodni vetrovi.
Qb pojavih visoke koncentracije žveplovega dioksida je redno prisoten pojav temperaturne inverzije. Emisije iz 1OO metrov visokega cinkarniškega dimnika ne prispevajo več kot 0,25 mg/m3 zraka in še to na majhnem območju,
V zimskem obdobju je vpliv emisije iz industrijskega območja na mesto znatno močnejši kot poleti (smeri vetrov), ko je ta vpliv izrazitejši oziroma prevladujoč za kraje vzhodno od industrijske cone.
Hidrometeorološki zavod Slovenije je na osnovi zadnjih meritev ugotovil, da Celje v Sloveniji zaseda sedmo mesto, medtem ko je bilo še eno sezono prej na tretjem mestu.
S pitno vodo je križ
Na področju varstva kakovosti pitne vode so v Celju začeli s sanacijo razmer znotraj vodovarstvenih pasov v Medlogu in Levcu. Začeli so tudi z gradnjo nove vodarne, nadaljujejo se dela pri gradnji glavnega zbiralnika odpadnih vod mesta.
Odgovorne inštitucije ugotavljajo, da se kakovost jezerske in rečnih voda letos ni poslabšala. Dobro delata čistilni napravi EMO in Štore, kmalu bo začela delati takšna naprava v Dobrni, medtem ko je tista v Škofji vasi v sanaciji zaradi hude okvare.
Z odpadki še ne znamo pametno ravnati
Čeprav je nesporno, da se odpadki bolj organizirano in urejeno odlagajo v okolju, pa nismo dovolj naredili za njihovo predelavo in koristno uporabo.
Odlagališča še vedno predstavljajo dosti neposredno nevarnost za zastrupljanje in onesnaževanje površinskih in talnih voda. Hitreje bo potrebno urejati vprašanja izlivnih oziroma izcednih voda iz deponije trdih odpadkov kot tudi komunalnega odlagališča. Na vsak način pa bi bilo nujno pospešiti aktivnosti za sprejetje sporazuma med obema medobčinskima gospodarskima zbornicama, Celje in Velenje, za skupno strokovno razreševanje teh problemov.
Kako naprej pri urejanju okolja
Nesporno je torej dejstvo, da so za uresničevanje družbenega dogovora o varstvu okolja vsi njegovi udeleženci vlagali izredno velika sredstva za izboljšanje stanja. Njim gre zahvala, da v zadnjem času nismo zabeležili hujših onesnaženj, ki bi celo ogrožale vrednote okolja in življenja.
Bolj zagnani varstveniki okolja bi nam morda lahko celo poočitali preveč optimističen ton. To še posebej zaradi določene upočasnitve reševanja problemov okolja. Na to opozarja tudi celjski izvršni svet, da delovne organizacije, podpisnice in udeleženke družbenega dogovora o varstvu okolja vložijo največje napore in sredstva za dosledno uresničevanje vseh nalog do konca srednjeročnega obdobja.
Prav gotovo je tudi res, da so problemi varstva okolja najbolj izraziti in najostrejši v tako urbaniziranem in industrializiranem okolju kot je ožje območje Celja in občine, čeprav je ni občine, ki se s problemi varstva okolja ne bi izraziteje ukvarjala.
SO2 je v zraku manj zato pa je več dima
Če smo že lahko skoraj zadovoljni z manjšo navzočnostjo SO2 v ozračju, pa, žal, ugotavljamo, da nas kurilne sezone »obdarijo« z dimom, kjer smo se s 15. povzpeli celo na šesto mesto v republiki. Vzroke je treba iskati v nezadostnem vzdrževanju dimnovodnih naprav ir kurišč, kot tudi v emisijah iz železarne Štore, Cinkarne in LIK Savinja. Kljub vsemu izrednih ukrepov II. in III. stopnje ni bilo treba izvajati.
Novi tednik, 29. 9. 1983
