Pozor pred tatovi koles


Število lastnikov koles je v našem okraju zadnje čase močno naraslo in s tem vzporedno se vedno bolj množijo tudi tatvine koles. Tatvine koles ni lahko odkrivati (tat se z ukradenim kolesom navadno odpelje v oddaljenejši kraj in ga tam koristi ali pa proda), zato je v interesu kolesarjev samih, da kolo zadostno zavarujejo pred tatovi. Statistike kažejo, da je od skupnega števila 244 ukradenih koles v letošnjem letu (do novembra meseca) bilo 232 nezaklenjenih.

Največ koles je bilo ukradenih izpred gostiln (98 po številu), pred stanovanji, po raznih vežah in hodnikih pa so tatovi izmaknili 52 koles. Od skupnega števila letos ukradenih koles je bilo torej samo 12 koles zaklenjenih.

Iz navedenega sledi, da imajo kolesarji sami malomaren odnos do svoje lastnine, saj niso redke slike, ko vidimo dnevno naslonjena nezaklenjena kolesa po pločnikih, pred raznimi trgovinami in gostilnami ter v vežah stanovanjskih hiš. Lastniki koles bi se lahko tudi bolj posluževali shranjevalnice koles, saj so v Celju kar tri.

Miličniki sicer zadnje čase privezujejo opozorilne listke na nezaklenjena kolesa, ki jih opazijo ob raznih hišah, pločnikih in vežah, vendar izgleda, da tudi ta dobrohotna opozorila ne spametujejo brezskrbnih kolesarjev.

– Ker smo že zgoraj omenili, da je bil« mnogo koles (52) ukradenih v raznih vežah in hodnikih, bi bilo dobro opozoriti hišne svete, da bi poskrbeli, da bi bila vežna vrata stanovanjskih hiš ponoči pravočasno zaklenjena. Niso redki primeri, da službujoči miličnik ugotovi ponekod še v pozni nočni uri odprta vežna vrata in potem se ni čuditi, če si v taki nezavarovani hiši kolesarski tat nemoteno poišče svoj plen.

Končno bi bilo treba lastnike ukradenih koles tudi opozoriti, da bi tatvino prijavili takoj in ne šele po nekaj dneh, kot je to v navadi. V takih primerih je tatu tem teže izslediti, ker mu je lastnik kolesa sam dal priliko, da je ukradeno kolo spravil na varnejše mesto.

Dostikrat lastniki dvokoles tudi ne znajo podrobneje opisati ukradenega kolesa (včasih niti številke ne vedo) in je zato pristojnim organom še bolj otežkočeno izslediti tatu. Samo podatki o barvi ukradenega kolesa, kraju in času tatvine pa po navadi ne zadostujejo.

Celjski tednik, 27. 11. 1958