Premajhno plačilo za težko delo v celjski cinkarni


S tem naslovom je bil na današnji dan pred 55 leti objavljen članek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:

  • Prekinitev dela v več obratih celjske cinkarne minuli petek in soboto je opozorila na nujnost hitrejšega urejanja problemov barvne metalurgije.
  • Politični aktiv občine Celje podpiše zahteve delavcev po boljših osebnih dohodkih.
  • Sklep samoupravnih organov in vodstev političnih organizacij: povišanje osebnih dohodkov za 20%
  • Od kod denar za povišanje osebnih dohodkov? Samo 2,5 milijona Ndin bodo lahko zagotovili v cinkarni na račun večje proizvodnje, razliko do 6 milijonov Ndin, kolikor znaša povišanje, pa bo treba dobiti iz naslova nekaterih olajšav.
  • Rekonstrukcija cinkarne je na pol poti.

Težko bi bilo v okviru pričujočega zapisa strniti vse bistvene vzroke za probleme, s katerimi se srečuje barvasta metalurgija pri nas, posebej še celjska cinkarna. Njena akumulativnost v sedanjih pogojih nedvomno ni spodbudna. Ne le, da podjetju ne dovoljuje več zahtevnejših posegov v rekonstrukcijo starih obratov, marveč dohodek komaj zadošča za razmeroma nizke plače. Spričo težavnosti dela so osebni dohodki v cinkarni daleč pod tistim, kar si tu delavci zaslužijo. Produktivnost se je v preteklem letu povečala, vendar veljavni instrumenti, ki bistveno vplivajo na gospodarjenje te panoge, niso dovoljevali iz tega naslova vsaj delnega povišanja osebnih dohodkov. Ko so v teh dneh v cinkarni širše razpravljali o svojem razvoju, niso mogli mimo ugotovitev, da je cinkarna, ne po svoji volji, ostala v svoji izgradnji na pol poti. Metalurgija povzroča izgube, saj mora cinkarna 80 odstotkov svojih metalurških proizvodov prodati v izvoz in tu s cenami konkurirati najsodobnejši industriji v svetu, povrhu pa še premeščati carinske bariere. Premija, ki jo dobi cinkarna za prizadevan uvoz, ne krije razlik v proizvodnji in prodajni ceni na svetovnih tržiščih. Samo lani so z izvozom imeli16 milijonov Ndin izgube, ki so jo morali pokriti iz drugih virov. Tak odnos je v prihodnje kajpak nevzdržen. Za rekonstrukcijo metalurgije potrebuje cinkarna dodatna sredstva. Sama je za večje posege preveč zadolževala.

V kemiji so prav tako ostali na pol poti. Namesto, da bi že imeli zgrajene obrate za predelavo žveplene kisline, morajo le to prodajati doma in v izvoz pod svetovno ceno. Torej tudi tu ni akumulacije. Cinkarna si sedaj prizadeva razviti nekaj manjših kemičnih obratov s povsem novimi proizvodi, za nekatere pa so še v dogovorih s tujimi firmami.

Problem osebnih dohodkov, ki je v cinkarni že več mesecev v žarišču pozornosti, je zadeva, ki jo morajo tu brez odloga urediti. Tu pa je tudi akcija za dokončno razčiščenje ostalih problemov, ki zahtevajo nekatere sistemske rešitve in odločitve glede perspektivnega razvoja podjetja. Kolektiv cinkarne upravičeno pričakuje v tej situaciji, realno pomoč tudi iz republiških virov, sicer utegne ostati perspektiva podjetja še naprej zamegljena. Posegi, ki znotraj cinkarne so le način vodja ne daje zadostne akumulacije premostitve razmeroma hude krize.

F. Krivec, Novi tednik, 20. 2. 1969

*cena časopisa: 60 par