Pult še vedno zavora sodobne prodaje


Trgovina in trgovski delavci so vsekakor med najbolj izpostavljenimi vsakodnevni kritiki. Založenost podjetja, možnost izbire, odnos do potrošnika so trije zunanje vidni pogoji, katerim pa botruje vse to je vprašanje sodobne prodaje, razširitev maloprodajne mreže, vprašanje dobrih kadrov v trgovini, nizki skladi in predvsem osnovno vprašanje ekonomskega položaja trgovine v našem družbeno ekonomskem življenju. Trenutno obstajajo tri sporna stališča, ki tretirajo trgovino kot gospodarsko dejavnost, kot podaljšek industrije ali pa jo izločujejo iz okvira gospodarskih dejavnosti.

Bržčas pa je jasno, da je trgovina gospodarska panoga, ki dopolnjuje industrijo, katera ne more brez nje. Prav proizvodnja je stimulirana od dobre trgovine. Kajti tu je delitev dveh operacij očitna — industrija proizvaja, trgovina pa nudi potrošnikom vpogled in možnost odkupa, industrija si ne more privoščiti lastne maloprodaje, ker bi bila zaradi malega števila asortimentov nezanimiva.

Na petkovi seji sveta za trgovino pri gospodarski zbornici v Celju so v analizi izpolnitve družbenih predvidevanj v I. polletju ugotovili, da je blagovni promet v tem obdobju porasel za 23 odstotkov v primerjavi z lanskoletnim in to za 29 odstotkov prodaja na debelo in za 17 odstotkov prodaja na drobno. Ti ugodni rezultati kažejo, da bo letošnji plan znatno presežen.

Zanimivo je, da je prav trgovina na de’belo toliko presegla predvidevanja. Neurejenost marž ter boljši pogoji nakupa pri grosistih kot pri proizvajalcih so še vedno očitna prednost grosistov. Le-ti imajo dobro urejena skladišča in večja obratna sredstva, zato bo prehod k filijalnim trgovskim podjetjem z lastno maloprodajno mrežo še vedno ostajal problem, ker so skladi maloprodajne trgovine premajhni, da bi lahko bila kreditno sposobna in v skorajšnem času učinkovita.

V letošnjem letu so bile v trgovino v celjskem okraju dokajšnje naložbe. saj so pridobili samopostrežne trgovine v Žalcu, Šentjurju in Nazarjih, v kratkem pa bodo odprti še v Slov. Konjicah in v Rogatcu.

Čez čas bodo adaptirane prodajalna z elektrotehničnim blagom v Celju, blagovnica »Vesna« in prodajalna »Baby« v Celju ter samopostrežna trgovina v Teharjih. V Velenju so pred nedavnim pridobili lokal »Sodobna oprema«, medtem ko bo še letos urejena v Brežicah prodajalna z živili in v Celju prodajalna z birotehnično, radio-tehnično, trgovsko in gostinsko opremo.

Čeprav je dokajšen del naložb predvsem v samem središču okraja, lahko vendar zgolj s predvideno gradnjo »Modne hiše« v Celju vidimo, da je trenutno stanje maloprodajne mreže v samem Celju še vedno slabo rešeno, kajti medtem ko ima vsa celjska trgovina 8000 kvadratnih metrov površine, bo imela samo Modna hiša 6000 kvadratnih metrov površine. V razpravi je najočitneje izbilo na dan dejstvo, da naša trgovina še vedno ni napredna z ozirom na turizem in prav tako ne v pogledu sodobne postrežbe. Smo v nekakšnem obdobju iskanj novih oblik, ki pa se porajajo vse preveč stihijsko. Marsikje se močno javlja odpor do novosti, kar je najboljši dokaz, da nam primanjkuje dobrega kadra. Samopostrežba in samoizbira naletavata na močan odpor. ki se javlja zaradi ustaljenih spon klasične trgovine. Prav v Celju in prav tako tudi drugod je še vedno močna bariera ustaljenih navad, ki se končujejo s pultom, prodajalcem in kupcem.

Že samo pri izobrazbi mladega trgovskega kadra ni enotne politike v okraju. V nekaterih občinah še sedaj sklepajo dvoletne učne pogodbe, čeprav bo nuja preiti na obvezno triletno učno dobo. V razpravi so člani sveta naglasili potrebo po izvenšolski vzgoji kadrov. Situacija v Celju kaže, kako se pri odpiranju novih lokalov poraja pravcati lov za kadri. Javlja pa se sočasno druga težnja, ki kaže ožino trgovskih kolektivov, ker ne sprejemajo radi ljudi z višjo ali visoko šolsko izobrazbo.

V smernicah za sestavo sedemletnega razvojnega načrta in družbenega plana za leto 1964. so poudarili, da se mora uspešneje uveljaviti izboljšanje preskrbe, modernizacija lokalov ter predvsem boljša organizacija trgovske mreže, kajti le z zagotovitvijo teh pogojev bo možno doseči 9 odstotno povečanje prometa.

Osnovna naloga trgovine pa je, da na široko odpre vrata samopostrežbi in samoizbiri, torej napredku trgovine. Čas pa je, da bodo tudi v trgovini v tem obdobju rešili vprašanje prehoda na 42-urni tednik ter sledili svetlemu vzgledu kolektiva »Mode«, ki je to že uredil.

Celjski tednik, 18. 10. 1963