Prihodnje leto naj bi Celje dobilo tematsko karto onesnaženosti zemljišč v občini. Vsaj tako bi lahko sklepali po sestanku, ki je bil na Komiteju za urejanje prostora in varstvo okolja v Celju in na katerem so govorili o projektu, ki bi dal objektivnejšo sliko onesnaženosti zemlje v občini.
Z določenimi podatki o zastrupljenosti zemlje s težkimi kovinami so občane seznanjali že člani društva za varstvo okolja. Vendar so se ob tem pojavljali številni dvomi, da so podatki objektivni in da kažejo pravo sliko onesnaženosti zemlje. Zato so tudi občani na ekološki javni tribuni, ki je bila junija v Trnovljah, med drugim zahtevali nadaljnje analize onesnaženosti vseh delov okolja. Projekt, ki ga je predlagala Biotehniška fakulteta – VTOZD za agronomijo – Katedra za pedologijo, prehrano rastlin in ekologijo, naj bi na osnovi številnih vzetih vzorcev dal pravilnejšo sliko o tem, kakšno j e stanje v občini. Pri raziskavi bi sodelovala še Kemijski inštitut Boris Kidrič iz Ljubljane in mariborski Zavod za zdravstveno varstvo. Na območju, velikem 4 kvadratne kilometre, bi v prvi fazi vzeli po 30 vzorcev na 116 odvzemnih mestih. V vsakem vzorcu bi določali kislost, odstotek organske snovi, različne oblike dušika in težke kovine kot so svinec, cink, kadmij, arzen . . . Poleg teh pa še fosfor, kalij in vsebnost PCB ter fitofarmacevtskih sredstev.
S takšnim načinom dela, ki bi ga izvajali pooblaščeni in strokovno preverjeni laboratoriji, bi dobili najbolj kontaminirana območja v občini. Samo ta bi bila predmet proučevanja druge faze projekta. Po končani prvi fazi bi pripravili ustrezne karte območja z vrisano intenziteto onesnaženosti tal in vse to bi bil vzorčni primer raziskave zemlje, saj v Sloveniji takšnih projektov še ni bilo. V Celju bodo morah zanj zbrati po sedaj veljavnih cenah več kot 200 milijonov. Vendar pa bodo raziskava in njeni rezultati pomemben prispevek k ugotavljanju onesnaženosti celjske občine in osnova za ustrezne ukrepe.
Novi tednik, 8. 12. 1988
