Otvoritev novih tovarniških prostorov celjske Zlatarne ob Kersnikovi ulici minulo soboto popoldne je pritegnila izredno pozornost. Tu namreč ni šlo za navadne tovarniške prostore, pač pa za nekaj, kar človek ne sreča kar tako v vsakdanjem življenju.
Celjski zlatarski kolektiv je z novim objektom dal zlat pečat svojemu delu. O tem so se v soboto lahko prepričali tudi številni gostje, ki jih ni bilo malo. Slavnosti ob otvoritvi so se mimo članov kolektiva Zlatarne in številnih občanov udeležili še predsednik republiške skupščine SRS Sergej Kraigher, predsednik zvezne gospodarske zbornice Tone Bole, predsednik Zveze združenj borcev NOV Franc Leskošek, predsednik slovenske gospodarske zbornice Leopold Krese, predsednica OS Celje Olga Vrabič, politični sekretar občinskega komiteja ZKS Celje Zvone Dragan, podpredsednik OS Celje Zdravko Trogar in drugi gostje.
Uvodno slovesnost pred otvoritvijo je začel predsednik delavskega sveta EMIL ROZMAN, nakar je direktor zlatarne VLADIMIR VEBER zbranim spregovoril o razvoju zlatarstva pri nas, o zlatarski tradiciji v Celju in o spremenjenih pogojih proizvodnje za široko potrošno tržišče. Dejal je, da si zlatarna v Celju v starih prostorih ni mogla več privoščiti nadaljnjega razvoja. Zato je bil nujen odločilni korak, to je novogradnja, ki jo je sleherni član kolektiva z veseljem odobraval. Pa ne samo to; z lastnimi napori so zbrali dovolj denarja.
Zlatarna je veljala z opremo vred več kot tričetrt milijarde starih dinarjev in je sodobno opremljena, tako da se uvršča med najmodernejše v Evropi, zastran delovnih pogojev zaposlenih pa je nedvomno edinstvena. Številni občani, ki so se po otvoritvi sprehajali po tovarniških prostorih, so nemo zrli v naprave, stroje in delovne mize, na katerih med tednom pod spretnimi prsti zlatarjev nastajajo lepo oblikovani izdelki iz zlata in srebra. Presenečale so jih tudi strojne naprave. Nezlatar je zaman ugibal njihov namen.
Omeniti moramo, da je Zlatarna ob preselitvi v nove tovarniške prostore kupila precej novih strojev za obdelavo in plemenitenje zlatega nakita, ki ga v nemajhnih količinah izdelujejo za domače in tuje tržišče. Tako sodobni tovarniški prostori kot oprema bosta odslej 200-članskemu zlatarskemu kolektivu v Celju omogočila še doslednejše izpolnjevanje zastavljenih nalog in nadaljevanje zlatarske tradicije.
Ob pomembni delovni zmagi naj spregovorimo nekoliko tudi o poslovanju Zlatarne. Njena letna realizacija znaša 4,3 milijarde starih dinarjev. Kar 1,5 milijarde od tega ustvarijo v lastnih prodajalnah. Le-teh imajo sedaj v večjih jugoslovanskih centrih že 9, vtem ko bodo 10. lastno prodajalno verjetno že letos odprli v Mariboru. V
zadnjem obdobju se ukvarja celjska zlatarna tudi z uvozom nakita kot dopolnitev z uvozom vsega reprodukcijskega materiala za potrebe zlatarstva v Jugoslaviji. Najbrž nam ni potrebno posebej poudarjati, da predstavlja Celje s svojo zlatarno jugoslovanski center za kreiranje nakita. Tri leta sem celjska zlatarna tudi izredno uspešno sodeluje z Ateljejem za zlatarstvo v Ljubljani in Zlatarstvom Trbovlje. Zlatarna opravlja za oba kooperanta celotno nabavo in prodajo, nadalje propagando, delno kreacije itd.
Na dan otvoritve nove Zlatarne so v Celju odprli tudi I. slovensko zlatarsko razstavo zlatega nakita in kovanega srebra, številni obiskovalci so vse dni, kolikor je bila razstava v novih prostorih Zlatarne odprta, z zanimanjem občudovali dosežke slovenskih zlatarjev. V dvorani Kladivarja so za povabljence in člane kolektiva predvajali tudi revijo zlatega nakita.
Celjski tednik, 26. 7. 1968
