V kurilni sezoni preonesnažen zrak


S tem naslovom je bil na današnji dan pred 35 leti objavljen članek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:

O kakovosti celjskega ozračja so govorili na novinarski konferenci, ki sta jo pripravila sveta za varstvo okolja pri celjski Socialistični zvezi in interesna skupnost za varstvo zraka. Na osnovi meritev onesnaženosti zraka z žveplovim dioksidom in podatkov o dimnih emisijah so ocenili, da je zrak v času kurilne sezone v Celju večkrat prekomerno onesnažen, čeprav bi lahko razmere sanirali z majhnimi stroški in ukrepi.

Meritve onesnaženosti zraka z žveplovim dioksidom so januarja pokazale, da so bile 24-urne povprečne koncentracije osemkrat prekoračene in sicer je bil zrak najbolj onesnažen 5. in 9. januarja, več kot 30 miligramov na kubični meter zraka pa so izmerili še 10. ter v dneh med 15. in 19. januarjem. Polurne povprečne koncentracije pa so devetkrat presegle dovoljeno najvišjo vrednost, in sicer so največjo prekoračitev zabeležili 10. januarja. Ob tem so predstavniki Zavoda za socialno medicino in higieno opozorili, da so evropski normativi precej bolj strogi, saj na primer dovoljujejo le 0,125 miligramov žveplovega dioksida v 24-urnem povprečju. Če bi upoštevali ta merila, bi v Celju v zadnji kurilni sezoni od 110 meritev več kot 80 presegalo ta normativ.

Po podatkih Dimnikarskega podjetja Celje, ki je lani meril emisije dimnih plinov v občini, pa večina kotlovnic na plinasto ali tekoče gorivo porabi preveč tega goriva in prekomerno onesnažuje zrak. Meritve so opravili na 156 kotlih, od teh jih je bilo 36 na plin. Merili so kisik, ogljikov monoksid in dioksid, temperaturo, pritisk in izkoristek. Ugotovili so, da porabijo te kotlovnice preveč goriva in da onesnažujejo zrak preko mere, razlog pa je predvsem malomaren odnos lastnikov teh kurilnic. Tako so na primer za kotla v Tkanini veleprodaji ugotovili, da obratujeta z 78 oziroma 76-odstotnim izkoristkom, kotel ŽTO v Kidričevi z 59-odstotnim v skupščinski stavbi z 51-odstotnim in v Vrunčevi 1 s 75-odstotnim izkoristkom. Skoraj večina kotlov na plinasto gorivo obratuje z nekajkratno povišano količino ogljikovega monoksida. Vsem lastnikom, kjer so ugotovili pomanjkljivosti, so določili roke za odpravo le-teh in ocenjujejo, da so se nekateri temu odzvali. Drugi pa so bili celo ogorčeni, ko je Dimnikarsko podjetje želelo opraviti meritve, za katere so zadolženi po zakonu. Menili so, da jim te niso potrebne ah pa da ne bodo plačali računa za storitev. Vendar bi že z manjšimi posegi lahko odpravili pomanjkljivosti svojih kotlovnic. Kot primer so navedli hišni svet v Vrunčevi, kjer njihov kotel vsako uro porabi več kot 30 litrov olja. Če bi njegov izkoristek izboljšali vsaj za 10 odstotkov, bi s tem prihranili 8 litrov olja na uro, če jim že onesnaženja ni mar.

V razpravi so opozorili, da bi morali v takšnih primerih ukrepati inšpektorji. Velik problem v Celju so tudi številne kotlovnice na trdo gorivo, med katerimi so na primer stavba DPO, Knjižnica Edvarda Kardelja, I. osnovna šola… Morda bi bila dodatna spodbuda za prehod na druga goriva informacija, da so saje kancerogene. Opozorili pa so tudi na kurilnico sredi celjske bolnišnice, kjer sežigajo vse vrste odpadkov in po mnenju enega izmed razpravljalcev izhajajo iz njenega dimnika tako rekoč bojni strupi.

T. Cvirn, Novi tednik, 2. 3. 1989