Poslopje celjske gimnazije resda ni staro, saj bo šele drugo leto doživelo svojo petdesetletnico. Na našem področju imamo namreč še nekaj šol, ki so precej starejšega datuma, in ne samo to, imamo tudi šole, ki s svojo opremo še vedno »budijo« spomine na rajnko Avstroogrsko. Tu je samo stara obleka dobila novega duha. Celjska gimnazija se sicer s takšno historično muzejsko znamenitostjo« ne bi mogla postaviti, se je pa po petih desetletjih vendarle znašla v razmerah, ki niso niti najmanj ugodne.
Predvsem so prišle njene omejene zmogljivosti v nasprotje z zakonitostjo, po kateri ima vsakdo, ki izpolnjuje pogoje in se za to odloči, pravico do šolanja tudi v gimnaziji. In potem — verifikacija, ki je postavila v ospredje vrsto pomanjkljivosti, v glavnem materialne narave. Sicer pa je celjska gimnazija samo eden izmed mnogih zavodov, ki so bili v naši republiki pogojno verificirani.
Ta okoliščina je tolažilna, ker nas prvič prepričuje, da naša (celjska) prosvetna politika v preteklosti ni bila ne slabša ne boljša od tiste, ki je bila v veljavi še marsikje in ker nam drugič dopušča možnosti, da jo popravimo in spremenimo. Verifikacija naposled tudi ni trenutna, marveč je dolgoročna zadeva.
Če si s tem v zvezi ogledamo nekatere ugotovitve komisije republiškega sekretariata za šolstvo, se te nanašajo predvsem na materialne razmere šole. Gimnazija nima ustreznih prostorov za organizacijo laboratorijskih vaj, zlasti za vaje iz fizike in biologije in deloma tudi iz kemije, še posebej pa ji manjka opreme za to delo. Tudi zbirke učil so zastarele in jih niso redno izpopolnjevali in dopolnjevali. Tu velja dodati, da je gimnazija v času, ko je sredstva dodeljeval še okraj, recimo od 1957. do 1960. leta, torej v štirih letih, dobila v te namene nekaj manj kot 400 tisoč dinarjev! Občinska sredstva pa so od 1961. do 1963. leta presegla dva milijona, v čemer je prav gotovo občuten napredek.
V vsebinskem pogledu ni bilo zadoščeno minimalnim pogojem verifikacije predvsem, kar zadeva tehnični pouk, ki naj bi bil bistvena novost reformirane gimnazije. Ne glede na koristne smotre tega pouka, ki so zlasti v tem, da posreduje dijakom splošno tehnično znanje, goji njihovo delovno kulturo ter razvija v njih zavest o družbeni vrednosti dela, so bile objektivne težave v tem, da gimnazija nima svojih delavnic.
Poleg nekaterih drugih pomanjkljivosti, ki jih bo pogojno verificirana gimnazija odpravila to leto, je republiški sekretariat za šolstvo glede ureditve ustreznih laboratorijev določil rok do 1. septembra 1965. Do tega časa bodo morali biti vsi laboratoriji tudi ustrezno opremljeni, tako da bo omogočeno nemoteno vzgojno izobraževalno delo. V zvezi z vsem tem je gimnazija izdelala predračun, v delu pa je tudi celoten elaborat preureditve nekaterih notranjih prostorov.
Celjski tednik, 15. 11. 1963
