Previdnostni ukrepi za varno kopanje

05. 07. 2012 09:37

V poletni vročini in času šolskih počitnic številni otroci, mladostniki in odrasli preživljajo prosti čas na bazenskih kopališčih. Na območju celjske regije je več kot 150 odprtih in pokritih bazenov, kar je skoraj četrtina vseh bazenov v Sloveniji. Kopalna voda na bazenskih kopališčih v celjski regiji je po do sedaj opravljenih analizah večinoma primerna za kopanje. Kopalci pa moramo poznati in upoštevati tudi osnovna priporočila za varno kopanje, so poudarili na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje.

Pozorni moramo biti na zagotavljanje lastne varnosti in varnosti otrok, na kopališki bonton, skrb za osebno higieno in ustrezno zaščito pred nevarnimi vplivi sonca. V času visokih temperatur je priporočljivo, da odrasli dnevno spijemo dovolj vode – vsaj dva litra brezalkoholne pijače, najbolje vode. Poskrbimo, da dovolj vode spijejo tudi otroci.

»Vsako leto se na kopališčih pripetijo nezgode in poškodbe. A marsikateri poškodbi ali nezgodi na kopališču se lahko izognemo, če upoštevamo kopališki red na bazenu. Izogibamo se skakanju v vodo, saj je možnost poškodb precej velika. Previdnosti učimo tudi otroke. Vodna igrala, še posebej tobogane, uporabljamo pazljivo in po navodilih. Potapljanje ni priporočljivo tako zaradi večje možnosti okužbe kot tudi zaradi možnosti nastanka poškodb. Ob upoštevanju teh napotkov je kopanje v bazenskih kopališčih varno,« je poudarila mag. Simona Uršič, predstojnica oddelka za zdravstven ekologijo na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje. Tako kot prejšnja leta tudi letos na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje izvajajo nadzor nad kakovostjo kopalnih voda v bazenskih kopališčih celjske regije. Na osnovi rezultatov laboratorijskih analiz vzorcev, odvzetih ob rednih pregledih, ugotavljajo, da je kopalna voda na bazenskih kopališčih v celjski regiji večinoma primerna za kopanje. Na zavodu skladno z veljavno zakonodajo analizirajo vzorce kopalne vode na bazenskih kopališčih, ki obratujejo skozi vse leto, enkrat na mesec, na sezonsko odprtih poletnih kopališčih pa dvakrat na mesec. Celosten pregled nad stanjem bazenskih vod v Sloveniji ima Inštitut za varovanje zdravja RS. O ustreznosti kopalne vode (skladnosti s pravilnikom o minimalnih in higienskih ter drugih zahtevah za kopalne vode) se lahko na bazenskih kopališčih kopalci prepričamo sami. Na informacijskem mestu pri upravljavcu kopališča imamo pravico in možnost do vpogleda v laboratorijske izvide kopalne vode. Na vidnem mestu mora biti vsaj izvid zadnjega laboratorijskega preskusa in informacija o nahajališču vseh izvidov laboratorijskih analiz za tekoče leto. Za zagotavljanje predpisanih higienskih zahtev je odgovoren upravljavec kopališča. Obenem na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje poudarjajo, kako pomembno je vzdrževanje osebne higiene pred in med kopanjem, saj na ta način prispevamo k večji čistoči kopalne vode in zmanjšamo možnosti za nastanek okužb. »Še preden odidemo na kopališče, si telo dobro umijemo in tako odstranimo s kože številne mikrobe, znoj, izločke lojnic in propadle celice kožne povrhnjice. Ko smo že na kopališču, vstopamo v čisti del kopališča preko higienske pregrade in se vsakič pred vstopom v bazen oprhamo. Na kopališčih vselej uporabljamo stranišča – teh naj nikoli ne nadomesti kopalna voda. Na kopališki bonton z lastnim zgledom in pogovorom navajamo tudi otroke,« še priporoča mag. Simona Uršič. V vodi se ne zadržujmo pretirano dolgo. Nevarnost okužbe je namreč večja tedaj, kadar je organizem podhlajen in utrujen. Boljše je, da gremo v vodo večkrat in za krajši čas.

V celjski regiji je ob jezerih in zlasti ob Savinji več divjih kopališč, ki niso urejena kot naravna kopališča – nimajo upravljavca in zagotovljene varnosti niti monitoringa kakovosti kopalnih voda. Divja kopališča ob Savinji in jezerih uporabljajo kopalci na lastno odgovornost, saj ne poznajo kakovosti vode in je ne morejo preveriti, prhanje po kopanju ni omogočeno, predvsem pa ni poskrbljeno za njihovo varnost.

V času kopanja in drugih poletnih dejavnosti moramo poskrbeti za ustrezno zaščito pred soncem. Tako za odrasle kot za otroke je priporočljivo, da se v času največje moči sonca zadržujemo v senci in zaščitimo po naravni poti z obleko, s pokrivalom in sončnimi očali. Soncu naj se ne bi izpostavljali od 10. do 16. ure. Dermatologi opozarjajo, da zdrave zagorelosti ni. Ultravijolično sevanje je danes tisti dejavnik tveganja, ki otroke in odrasle močno ogroža.

Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X
189 queries in 0,707 seconds.