Jane’s Walk 2014: s sprehoda z gibalno in senzorno oviranimi po središču Celja


prebijanje po uliciV okviru treh urbanih sprehodov, ki so mednarodno znani kot Jane’s walk, so se po celjskih ulicah podali tudi gibalno in senzorno ovirani prebivalci. Sodelovali so predstavniki Medobčinskega društva delovnih invalidov Celje, Društva paraplegikov Celje in Skupina za samopomoč Iskrice.

V središču knežjega mesta, kjer se končuje obsežna prenova ulic, so preizpraševali dostopnost in mobilnost tako za gibalno in senzorno ovirane, kot tudi za družine z majhnimi otroci.

Udeleženci so ugotavljali, da se položaj z leti izboljšuje, da pa se ob obnovah in novogradnjah na te, ne majhne, skupine populacije često pozabi oz. so izvedeni ukrepi neustrezni. Seznam predlogov za izboljšave bo Andreja Džakušič, ki je vodila “karavano” posredovala lokalnim odločevalcem.

Vabljeni k ogledu videoprispevkov z dogajanja

 

Oglejte si tudi prispevek z urbanega sprehoda z naslovom Živeti v starem mestnem jedru

t/v: bR

 

Dodano naknadno: daljši videozapis Iztoka Skoka, povezava k fotogaleriji in izvleček poročila Andreje Džakušič

Povezava k fotogaleriji (klik!)

Izvleček poročila

Že na začetku sprehoda, na Krekovem trgu smo ugotovili, da nova urbana prenova v Celju ni uvedla nobene poti z nameščenimi taktilnimi talnimi označbami za slepe, tudi semaforji v mestu so slabo opremljeni za uporabo slepih in slabovidnih. Kar se dostopnosti slepih in slabovidnih do kulture tiče, smo v Pokrajinskem muzeju naleteli na primer dobre prakse in sicer je muzej pripravil tematsko razstavo prilagojeno slepim in slabovidnim opremljeno z napisi v brajlici in taktilnimi slikami in objekti, omenjeni muzej ima tudi v Spodnjem gradu dostop do zbirk z dvigalom. V Osrednji knjižnici Celje premorejo nekaj izvodov knjig v brajlici, knjige z večjimi črkami za slabovidne pa so opremljene z znakom na hrbtu knjig. V knjižnici imajo tudi digitalno optično lečo za povečavo in lažje branje knjig, revij in dokumentov.

Gluhi in naglušni so opozorili, da mora biti za njih dostopen prostor ustrezno osvetljen in opremljen z napravami, ki s svetlobnimi in vibrirajočimi signali opozarjajo na nevarnosti. Glede dostopnosti do kulture so opozorili, da v javnih inštitucijah, razen v Narodnem domu, ne zagotavljajo indukcijske zanke, ki naglušnim omogoča normalno spremljanje kulturnih prireditev. Slušne aparate moti hrup mesta, v javnih lokalih preglasna glasba. Muzej novejše zgodovine je svoje zbirke zgledno opremil z glasovnim vodenjem s posebno elektronsko napravo za uporabnike s slušnim aparatom za samostojni obisk zbirk muzeja. Muzej ima tudi svoje parkirno mesto za invalide in dostop z dvigalom.

Problem mobilnosti v urbanem prostoru pa ni problem le za gibalno ovirane, težave imajo tudi starši z otroškimi vozički, šolarji s torbami na kolesih in popotniki s potovalkami na koleščkih. Udeleženci na invalidskih vozičkih so opozorili na arhitekturne ovire, ki onemogočajo prost dostop do javnega prostora, uslug in kulture, tam kjer so uvedene klančine pa so le-te pogosto prestrme, na pločnikih s dostopom po klančini ni dovolj prostora za obrat v želeno smer. Že nekaj centimetrov visok prag predstavlja nepremostljivo oviro ali pa nevarnost za padec za posameznike na vozičkih. Ob urbani prenovi mesta trgovine, inštitucije in lokali v glavnem niso prilagodili vhodov za gibalno ovirane. Nekatere inštitucije v mestu so sicer opremljene s prilagojenimi dvigali, na Krekovem trgu je tudi na primerni višini vgrajen bančni avtomat. Opozorili so tudi na vhodna vrata, ki morajo biti primerno široka in lahka za odpiranje, najbolje na odpiranje s senzorjem. Na tržnici smo preizkusili klančine, dve od štirih so primernega naklona za uporabnike na vozičkih na ročni pogon. Na tržnici je eden od, sicer v mestu redkih javnih WCjev, ki je prilagojen tudi za invalide, vendar je po 15. uri zaklenjen, člani društva paraplegikov so predlagali uvedbo evroključa, ki omogoča unificiran dostop, ki zagotavlja čistočo in zaščito opreme, omogoča pa samostojnost pri uporabi, dostop tudi v tujini, na vseh črpalkah in počitniških kapacitetah. Na res črno točko v mestu smo naleteli na Muzejskem trgu, ki je za uporabnike vozičkov praktično nefunkcionalen prostor, za starejše kot tudi ostale pa predstavlja tveganje za padec in poškodbe. Na Muzejskem trgu je več javnih ustanov: Osrednja knjižnica Celje, Društvo upokojencev Celje, Karitas, Teozofska knjižnica Alme M. Karlin in Stara grofija Pokrajinskega muzeja.

K še težavnejšem gibanju v prostoru pripomore še splošna družbena nekultura postavljanja različnih objektov na javne površine in parkiranje avtomobilov vse povprek in kamorkoli, še posebej na za invalide določenih parkirnih mestih. Problematično je tudi zasedanje javnega prostora s strani gostinskih lokalov, ki povzroči ozka, nepretočna grla v mestu.

Glede dostopnosti javnega prometa invalidi na vozičkih poročajo o načelni dostopnosti, v praksi pa naletijo na nepremagljive ovire. V Celju praktično ni mogoče uporabljati javnega avtobusnega prometa z vozičkom, samostojnega dostopa do peronov na železniški postaji ni pa tudi vlaki večinoma niso prilagojeni, sploh pa ne za invalide z večjimi vozički.

Statistike kažejo da je v Evropi skoraj 20 odstotkov prebivalcev tako ali drugače gibalno ali pa senzorno oviranih in zaradi staranja se potrebe prebivalstva po pomoči v vsakdanjem življenju povečujejo, ta dejstva bi morala vplivati na zavedanje o pomembnosti načrtovanja univerzalnega prostora, ki bi omogočalo učinkovitejšo vključevanje vseh socialnih skupin v vse naše družbene procese. Načrtovanje univerzalne gradnje mora postati pravilo in ne izjema, z zmanjševanjem socialne izključenosti ranljivih družbenih skupin posledično vplivamo na zmanjševanje stopnje revščine, saj lahko ranljivejši sami poskrbijo zase. Ob priznavanju pomena samostojnosti invalidov in njihove neodvisnosti kot posameznikov naj prevlada zavedanje, da je družbena raznolikost našega prostora dobrobit za celotno družbo ne le za predstavnike ranljivih skupin.

 V obravnavo smo vzeli dostopnost kulture, uslug in izobraževanja po nekaterih ustanovah v centru Celja za gibalno in senzorno ovirane

ustanova dostop za gibalno ovirane z vozički brez asistence indukcijska zanka vsebine prilagojene slepim vsebine prilagojene gluhim in naglušnim
Banka Celje – Krekov trg da
Zavod Celeia Celje – Celjski dom ne ne ne ne
AJPES ne
LJUDSKA UNIVERZA CELJE da da da
KINO METROPOL da, pogojno ne
3. OSNOVNA ŠOLA ne načeloma da
LEKARNA – Stanetova da
TRŽNICA da
Slovensko ljudsko gledališče Celje da ne ne ne
Likovni salon – Center sodobnih umetnosti – ZCC ne ne ne
Muzej novejše zgodovine Celje da ne da
Upravna enota Celje da
Narodni dom da da
Pokrajinski muzej – Spodnji grad da, pogojno da ne
Galerija sodobne umetnosti – CSU – ZCC ne ne ne
Osrednja knjižnica Celje da da
Pokrajinski muzej Celje – Stara grofija ne ne ne