Teden dni nas loči do lokalnih volitev, na katerih v Celju svoj drugi mandat lovi aktualni župan Matija Kovač, za vrnitev na županski stolček pa si prizadeva prejšnji dolgoletni župan Bojan Šrot.
Za svoj smoter je Šrot uspel pridobiti predsednika in predstavnika vlagateljev v nogometni klub Celje, Valerija Kolotila, ki je v video pogovoru za Šrotovo Celjsko županovo listo neposredno napadel župana Kovača ter podprl svojega “prijatelja” Šrota. Med drugim je dejal, da če se bo “diskriminacija do nogometnega kluba s strani Matije Kovača in ljudi okoli njega nadaljevala, bo NK Celje zamenjal domovino.”
V uredniškem komentarju o tem, da NK Celje ne more zamenjati domovine, Kolotilo pa pozablja, da je v Celju lepo sprejeti gost.
“Nogometni klub Celje bo zamenjal Domovino,” slišimo reči Valerija Kolotila v prispevku, objavljenem na FB strani Celjske županove liste, ki spada pod okrilje Bojana Šrota. Sledi vprašanje sogovornice: “se pravi, menite da vaše prijateljevanje z Bojanom Šrotom vpliva na odločitve trenutne vlade v občini?”
“Na žalost mi je bilo od prvega dneva zelo čudno. Nate pritiskajo, ker imaš ob sebi prijatelja, ki ni njihov prijatelj. Težko napredujemo, recimo s papirologijo,” odvrne Kolotilo. Ter nadaljuje: “Opozoriti moram navijače, da če se bo diskriminacija do nogometnega kluba s strani trenutnega vodstva Matije Kovača in ljudi okoli njega nadaljevala, če bodo naši odnosi napredovali v tej smeri, kot jih imamo danes, bo NK Celje zamenjal domovino.”
Dodaja še, da je v času Bojana Šrota NK Celje plačeval 50 tisoč evrov najemnine za štadion in druge občinske objekte, trenutno pa na letni ravni plača 300 tisoč evrov.
V Celju se sicer za župansko mesto potegujejo štirje kandidati, a glavna bitka se odvija med nekdanjim županom Šrotom in sedanjim županom Kovačem.
Če lahko županskega kandidata Bojana Šrota razumemo, da v tekmi za politični “come back” uporablja vse svoje ase iz rokava, pa je poteza predsednika nogometnega kluba Celje Valerija Kolotila, da teden dni pred volitvami poseže v župansko tekmo z neposrednim napadom na aktualnega župana, celo z grožnjo “zamenjave domovine” kluba, ki ga vodi, nepojmljiva.
Čeprav smo v slovenskem političnem prostoru lahko videli že marsikaj, česa podobnega vendarle ne pomnimo.
Ne gre zgolj za opredelitev predsednika celjskega kluba v korist enega od kandidatov, kar bi do neke mere lahko bilo sprejemljivo, če sta s kandidatom res prijatelja oz. si od njega obeta več kot od tekmecev – Rusi so v Celje vendarle prišli v času Šrotovega županovanja. In kot priznava sam Kolotilo, so pri Šrotu prišli ceneje skozi, ko gre za najem občinskih objektov.
Pa vendar, v Kolotilovem nastopu na Šrotovih kanalih gre za neposredni napad predstavnika lokalnega športnega kolektiva na lokalno oblast v špici volilne kampanje, ki vsebuje celo neposredno grožnjo z “zamenjavo domovine NK Celje.”
Najprej, ne glede na vse vložke Rusov iz ozadja, NK Celje ne more zamenjati domovine. Klub se ni začel s prihodom Kolotila, temveč v Celju deluje že več kot sto let, natančneje od decembra 1919, in bo obstajal še dolgo po tem, ko Rusov v knežjem mestu več ne bo. Valerij Kolotilo in njegovi sodelavci so v Celju gostje – resda dobrodošli gostje s pozitivnim doprinosom tako klubu kot okolju. Ampak gostom se v okolju, ki jih je odprto in toplo sprejelo, takšen odnos ne spodobi.
In drugič, volilna nedelja bo minila, oblast pa bo ostala – takšna ali drugačna. Nemara Kolotilo stavi “all in” na “svojega “prijatelja”, ki mu občinski stadion daje v uporabo zgolj za 50 tisoč evrov. Pa vendar bo njegov sogovornik na čelu občine prav lahko, oziroma skoraj bolj verjetno kot ne, še vedno Matija Kovač, katerega se je javno lotil v najbolj občutljivem trenutku volilne kampanje. Slednje pa nedvomno ruši odnos med klubom in vodstvom občine, četudi ta že sedaj ni bil najboljši.
In nenazadnje, Kolotilov argument o plačevanju najema štadiona oz. klubskih prostorov je, upoštevajoč številke, ki se v klub stekajo ob evropskih tekmah, smešen. 300 tisoč evrov letne najemnine je enako razliki med enim golom Svita Sešlarja na gostovanju v Gradcu – samo ta zmaga je Celjanom prinesla dodatnih 450 tisoč evrov iz blagajne UEFA, neodločen izid pa bi jim “le” 150 tisoč.
Ne pozabimo, najemnine, takse in druge dajatve, ki jih pobira občina oz. njena javna podjetja, so javna sredstva, ki se tako ali drugače vrnejo v lokalno okolje.
Ob naštetih in številnih drugih argumentih je jasno, zakaj se ne spodobi, da se vodstva športnih, kulturnih, humanitarnih, debatnih in drugih društev vmešavajo v politične tekme, sploh pa ne lokalna društva v tekme za lokalno oblast. Nenazadnje tudi zato, ker bi se ob županu, ki zmaga s tovrstno “pomočjo”, lahko ustvaril vtis, da je vplivnemu predsedniku za njegov “poseg” potem še kaj dolžan.
V tem smislu je Kolotilu Šrotu nemara naredil celo medvedjo uslugo. Vse bo jasno čez teden ali morda tri. Je pa za upati in pričakovati, da bo nepremišljena poteza enega od predsednikov celjskih športnih kolektivov po volitvah, ko bodo glave ohlajene in bo treba sobivati v novi/stari politični realnosti, izzvenela v prazno.
