Televizijsko soočenje kandidatov za župana Celja: mnenja so se kresala predvsem glede gospodarstva, turizma in okolja

14. 11. 2018 06:31

V dvorani celjskega sejmišča je potekalo zadnje soočenje sedmih kandidatov za župana Mesta Celje pred nedeljskimi volitvami. Kandidati so izmenjevali predvsem mnenja glede gospodarskih vprašanj, turizma in okolja.

Uvodoma je moral vsak kandidat pojasniti določeno podrobnost, ki se nanaša bodisi na njihove obljube v programu bodisi na njihov osebni status.

Branko Verdev je tako zagotovil, da ima kljub temu, da je s 63 leti najstarejši kandidat, dovolj energije predvsem pa izkušenj za opravljanje županske funkcije.

Matjaž Železnik, ki se zavzema za gradnjo dodatnega doma za starejše občane ter gradnjo varovanih stanovanj ni ponudil jasnega odgovora o tem, kako bo to gradnjo financiral ter kako bo zagotovil finančno dostopnost oskrbnine vsem starostnikom.

Bojan Šrot, ki županuje nepoklicno (poklicno opravlja delo odvetnika), je zagotovil da funkcijo opravlja zelo profesionalno. Po njegovem je namreč najpomembnejše, koliko časa se nameni županski funkciji, ki je v prvi vrsti poslanstvo in ne služba. Navrgel je, da na občini preživi več časa, kot večina sodelavk in sodelavcev.

Mateja Žvižej, ki zagovarja neposredno vključitev občanov v odločanje s posvetovalnimi referendumi, se je izognila vprašanju o financiranju le teh. Poudarila je le, da je potrebno občane aktivirati pri odločitvah.

Sandi Sendelbah je potem, ko v mestnem svetu ne bo predstavnikov Odprtega Celja, saj so bile vse liste zaradi nepravilnosti izločene iz volilnega boja, zagotovil, da bo kot župan kljub temu lahko deloval učinkovito. Kot je dejal namreč druge stranke že sedaj povzemajo njihov dolgoročni program razvoja Celja, zato ni bojazni za učinkovito (so)delovanje.

Mag. Marko Zidanšek je na vprašanje zakaj kljub političnim neuspehom še vedno vztraja v politiki poudaril, da je SLS vodilna mestna stranka, ki je že naredila marsikaj, ima pa še vedno veliko ideje ter vizijo.

Matevž Vuga, nekdanji pevec skupine Carpe Diem, je bil izvan glede svojega programa, ki ne vključuje reševanja prostorske stiske Glasbene šole Celje. Povedal je, da v programu načrtuje kulturni center, ki bi združeval vse kulturnike in kjer bi svoje mesto lahko našla tudi glasbena šola.

Gospodarstvo

gospodarstvo-celjska-regijaNajprej so kandidati izmenjali mnenja kako bi izboljšali gospodarsko in socialno sliko Celja. V zadnjih štirih letih je namreč v Celju vrata zaprlo 2533 podjetij.

Kandidati so po večini poudarjali, da je potrebno za oživitev gospodarstva v prvi vrsti sprejeti nov prostorski načrt v občini Celje. Ta je bil namreč nazadnje osvežen leta 2001.

Matevž Vuga (SMC) meni da bi bilo potrebno sprejeti tudi nove gospodarske cone s čimer bi vzpodbudili razvoj novih podjetij. Ob tem je spomnil tudi na leto 2015, ko sta v Celju ugasnili dve veliki podjetji, Aero in Klasje, ko je na cesti pristalo 200 ljudi, občina pa je ostala nema. Dodal je, da smo pred četrto industrijsko revolucijo – digitalizacijo, zato morajo pobudo prevzeti mladi in popeljejo mesto naprej.

Mag. Marko Zidanšek (SLS) je poudaril, da je po potrebno na celjsko gospodarstvo pogledati skozi različne kazalnike. Po kazalniku dodane vrednosti na zaposlenega je namreč Celje na tretjem mestu v državi. Pogoj za privabljanje novih investitorjev in posledično novih delovnih mest za mlade pa je sprejetje novega prostorskega načrta.

Sandi Sendelbah (Odprto Celje) je poudaril, da Celje zaostaja predvsem pri tem, da gospodarstvu prostorsko ne nudi možnosti delovanja, zato se podjetja iz Celja odseljujejo. Celje zaostaja tudi pri kazalcih glede števila prebivalcev, višine dohodnine, ki jo prejme iz državnega proračuna ter indeksu realizacije, kjer je daleč od tretjega mesta. Meni, da ni spodbude za gospodarstvo, višjo dodano vrednost pa da dosegajo delavci s podpovprečnimi plačami.

Mateja Žvižej (Levica) je poudarila, da je vloga občine, da ustvarja pogoje (infrastruktura, vzpodbude za inovativna socialna podjetja in prostorske podlage) za gospodarske družbe po meri delavca, ki bodo družbeno odgovorne in spoštljive do okolja. Podpovprečne plače v Celju pa po njenem gredo predvsem na račun proizvodne in trgovske dejavnosti. Celje je namreč mesto z največ trgovskimi površinami na prebivalca.

Bojan Šrot (Celjska županova lista) je poudaril, da Celje še nikoli ni bilo gospodarsko v tako dobrem stanju kot sedaj, ko je na zgodovinsko visokem nivoju. Glede podpovprečnih plač pa je poudaril, da je tudi stanovanje v Celju pol cenejše kot v Ljubljani. Dodal je, da stavi na dobro izobražene mlade za kar so bili v preteklosti tudi ustanovljeni trije samostojni visokošolski zavodi.

Matjaž Železnik (SDS) je glede brezposelnosti, ki je kljub izboljšanju stanja še vedno nad slovenskim povprečjem, dejal, da obstajajo različni pristopi kako to urediti, meni pa, da je treba dati dodaten poudarek na vzpodbude pri samozaposlovanju. Problem vidi tudi v tem, da v mesto ne prihajajo nova podjetja. Dodal je, da se gospodarstvo v Celju ureja stihijsko.

Branko Verdev (SD) bi vzpostavil pisarno za promocijo Celja kot podjetjem prijazno mesto, saj si Celje zasluži privabiti podjetja z visoko dodano vrednostjo, s čimer bodo tudi mladi dobili bolje plačane službe. V Celje bi povabil tudi dodatne izpostave slovenskih univerz, predvsem tehničnih smeri študija, s čimer bi lahko v Celju zadržali mlade.

Viseči most in razvoj turizma

viseci-mostŠrot je poudaril, da se bo projekt visečega mostu, ki je že narejen in ima vsa potrebna soglasja, nadaljeval. Po njegovem namreč gre za izjemno atraktiven in inovativen turistični produkt, ki pomeni tudi materializacijo zgodovinske legende, ki pravi, da naj bi v času celjskih grofov tak most že obstajal. Trdno je prepričan, da bi to pomenilo tudi turistični preboj mesta Celje. Podaril je, da se most ne bo gradil s proračunskimi sredstvi, gradnja mostu pa da ne izključuje nobenega drugega projekta v Mestni občini Celje. Poleg tega stavi na mestni kulturni turizem in v ohranjanje kulturne dediščine. Priložnost pa vidi tudi v razvoju ekološkega turizma na Šmartinskem jezeru. Glede slabega obiska turistov pa je dodal, da so hoteli v Celju zasedeni 80 odstotno ali več.

Železnik projekta mostu ne podpira, bi ga pa nadaljeval, če bi obstajal interes občanov.

Verdev je poudaril da ima Celje izjemne zgodovinske in naravne danosti, zato je treba najprej izkoristiti te. Most podpira samo v primeru, če ne bi bil financiran iz občinskega proračuna. Več turistov pa bi privabil z zaokrožitvijo vseh danosti Celja v neko celoto.

Tudi Žvižejeva meni, da mora Celje najprej izkoristiti že dano zgodovino in infrastrukturo, vdihniti novo vsebino Staremu gradu, obnoviti Knežji dvorec, itd.. Meni da je pred visečim mostom v Celju še za vsaj deset mostov drugih projektov. Po njeno je potrebna tudi reorganizacija Zavoda za turizem Celeia Celje, kar ji je pritrdil tudi Šrot. Dodala je tudi, da Celje zamuja priložnost ponuditi roko občanom, ki v raznih društvih prirejajo izvrstne projekte.

Sendelbahu se viseči most zdi grad v oblakih, saj da je v Celju potrebno graditi veliko manjših mostov, ki bi povezovali. Se pa strinja, da je celjski grad potrebno približati Celjanom vendar ne razume povezave med tema dvema hriboma, razen Heraklejevega svetišča, kjer pa ni niti pokošeno. Poudaril je še, da ima Celje bogato zgodovino in če tega ne znamo izkoristiti brez visečega mostu potem Celju ni pomoči. Glede razvoja turizma in gospodarstva pa je izpostavil pomenljivo dejstvo, da se je lani ukinil oddelek za gospodarstvo na Mestni občini Celje, kar kaže da občina nima vizije glede turizma.

Za Zidanška in njegovo stranko je prioriteta Šmartinsko jezero, ki lahko ponudi ogromno tako meščanom, kot tudi turistom. Turistom želi ponuditi tudi 5D predstavitev bogate zgodovine mesta Celja, kar bi v nadaljevanju spodbudilo turiste, da si vse znamenitosti ogledajo še v živo.

Vuga je dejal, da je potrebno v Celju pred mostom urediti mnogo drugih stvari, v prvi vrsti mladim priskrbeti službe in dostopna stanovanja. Odnos do turizma je ponazoril s primerom evropskega prvenstva v rokometu pred leti v Celju, ko naj nebi bilo turističnih vodičev, ki bi navijače popeljali po mestu Celje s čimer pa se ni strinjal aktualni župan. Vuga meni, da vse kar manjka Celju so pravi ljudje na pravih mestih.

Okolje

celje-onesnazenjeVečina kandidatov si je bila enotna, da je za sanacijo onesnaženih površin v Celju, ki izvirajo iz pretekle industrijske dejavnosti Cinkarne Celje, odgovorna država, ki pa ima do tega vprašanja mačehovski odnos. Nekateri so ob tem aktualnemu županu tudi očitali slabo komunikacijo z resornimi ministrstvi.

Žvižejeva bi poleg takojšnje sanacije kontaminiranih območij uvedla tudi t. i. mehke ukrepe v občiki subvencioniranih visokih gred, zamenjave zemljine domačih vrtov …

Sendelbah je poudaril, da je potrebno sanirati tudi največje vire onesnaženosti zraka v Celju. Zdi se mu tudi nepojemljivo, da se lokalna oblast ne pogovarja s civilnimi iniciativami.

Zidanšek je glede okoljskega vprašanja izpostavil nizke povprečnine, ki jih občinam namenja država. Te namreč ne zadoščajo niti za zadovoljitev zakonskih zahtev. Glede onesnaženosti zraka je poudaril, da je celjska toplarna ena izmed modernejših v evropi, za povečane koncentracije trdih delcev v zraku pa je okrovil predvsem individualna kurišča na trda goriva.

Vuga je poudaril, da občina glede kontaminirane zemljine v vrtcih ni ukrapala več kot desetletje s čimer pa se Šrot ponovno ni strinjal.

Šrot je izrazil veselje da je končno država pristopila k reševanju problema in bo sanirala preostalih osem vrtcev v Celju. Po njegovem bi morala država sanirati tudi ostala območja. Kot je dejal si kot lastnica Cinkarne zna izplačati dobičke, z reševanjem okoljskega problema pa noče imeti nič. Del reševanja onesnaženosti naj bi rešili tudi zahodna in vzhodna obvoznica.

Železnik podpira zaprtje večjega dela centra mesta za promet. Verdev pa bi povečal kapaciteto toplarne, za prometno razbremenitev pa je potrebno po njegovem čimprej pristopiti k tretji razvojni osi v okviru katere bi se zgradilo tudi celjsko obvoznico.

Celotno soočenje kandidatov si lahko pogledate spodaj:

soocenje-celje-video
B.S.

Oznake: , ,
Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X
176 queries in 0,758 seconds.