V Celjski škofiji vse manj krstov, birm in cerkvenih porok

10. 01. 2017 06:34

V Celjski škofiji je število krščenih, birmancev in prvoobhajancev v zadnjih desetih letih upadlo za četrtino, cerkvenih porok pa je bilo v letu 2015 zgolj še 326, priča poročilo slovenske RKC za leto 2016.

Trendi so podobni kot v ostalih slovenskih škofijah, saj kljub porastu števila katoličanov v svetu slednje ne velja za Slovenijo.

Pod drobnogled smo vzeli Celjsko škofijo, ki jo sestavlja 11 dekanij oz. 112 župnij in je podrejena Metropoliji Maribor. Od leta 2010 jo vodi škof Stanislav Lipovšek, pred njim pa jo je kot prvi celjski škof vodil dr. Anton Stres.

Po podatkih Slovenske škofovske konference je bilo v Sloveniji konec leta 2015  74 odstotkov prebivalcev katoličanov. V zadnjih desetih letih se je to število zmanjšalo za skoraj 67 tisoč vernikov. Slednje naj bi se najbolj odražalo pri številu krstov, ki se je med letoma 2005 in 2015, kljub povečanju števila rojstev, zmanjšalo za 14 odstotnih točk.

V Sloveniji se letno poroči okoli 6500 parov, cerkvenih porok pa je zgolj še 38 odstotkov. V letu 2015 se je v vsej Sloveniji cerkveno poročilo le še 2420 parov (pred 10 leti dobrih tisoč več).

slovenija-cerkvene-civilne-poroke

Opaziti pa je tudi porast števila otrok, rojenih zunaj zakonske zveze. V letu 2015 je bilo zunaj zakonske zveze rojenih več kot polovica, kar 58 % otrok. (leta 1954 npr. le 11%).

V desetletju, med leti 2005 in 2015 se je tudi število prvoobhajancev znižalo za slabih tri tisoč ali 23 odstotkov, v istem obdobju se je zmanjšalo tudi število birmancev in sicer za kar pet tisoč.

Sicer pa se število krstov, prvih obhajil in cerkvenih porok zmanjšuje tudi v večini ostalih evropskih držav. Povsem drugačno sliko pa ponuja krščanstvo v Aziji, Afriki in Južni Ameriki, kjer je gibanje ravno obratno.

Konec decembra 2014 je bilo na svetu skoraj 1.272.281.000 katoličanov, kar je dobrih 18 milijonov več kot leto prej. Glede na delež jih je največ v v Ameriki (63,7 % prebivalstva), sledijo Evropa (40,1 % prebivalstva), Oceanija (26,1 % prebivalstva), Afrika (19,3 % prebivalstva) in Azija (3,2 % prebivalstva).

V Evropi je leta 2014 živelo 23 % vseh svetovnih katoličanov, njihovo število pa je v minulem letu naraslo za 2 %.

Kakšni so trendi v celjski škofiji?

Celjska škofija zavzema ozemlje v velikosti 2.711 km2, število prebivalcev leta 2015 je bilo 289.909, od tega je katoličanov 78,09% oz. 226.392 prebivalcev.

V škofiji so štirje naddekanati in sicer celjski, kozjanski, savinjsko-šaleški in savski, 11 dekanij (Braslovče, Celje, Gornji Grad, Kozje, Laško, Nova Cerkev, Rogatec, Šaleška dolina, Šmarje pri Jelšah, Videm ob Savi in Žalec) in 112 župnij.

V celjski škofiji v 333 cerkvah deluje 95 duhovnikov, 31 redovnih duhovnikov in 30 redovnic.

Število krščenih, obhajanih in birmanih upada tudi v celjski škofiji

Trendi v celjski škofiji so sicer nekoliko bolj konstantni. Število krstov se letno giblje okrog 2100, leta 2010 celo 2671, od takrat naprej pa število pada – leta 2015 so zabeležili 1511 krstov. Podobne trende je zaznati tudi pri zakramentu prvega svetega obhajila, saj se je v zadnjem število prvoobhajancev v celjski škofiji zmanjšalo za četrtino – od 2000 pred desetimi leti, 1451 leta 2015.

Podobno je s številom birmancev v celjski škofiji, ki jih je pred desetimi leti bilo okrog 2000, leta 2015 pa si jih beležili 1513.

Število cerkvenih porok upada tudi v Celjski škofiji

Število sklenjenih krščanskih zakonov se je zmanjšalo s 3.495 leta 2005 na 2.420 v letu 2015, kar je za dobrih 30 % manj.

Po letu 2006, v katerem lahko zabeležimo 455 cerkvenih porok, je število parov, ki se odločijo za krščanski zakon, znova upadlo. Število cerkvenih porok je padalo vse do leta 2014, ko se je v Celju 400 parov odločilo za sklenitev krščanskega zakona. Vendarle pa je leta 2015 trend porok znova padel, saj se je v celjski škofiji za krščanski zakon odločilo 326 parov.

krsti-objajila-birem

Krščanstvo na naših tleh že v 3. stoletju

Sicer pa je kščanstvo na našem ozemlji prisotno že iz časov Rimskega imperija, vse od konca 3. stoletja dalje, kar nedvomno pričajo odkriti škofijski sedeži v rimskih naselbinah.

Močneje se je zasidralo sredi 8. stoletja, z odločitvijo karantanskega kneza Boruta za krščanstvo. Krščanstvo se je do konca usidralo po 15. stoletju, omeniti velja dva pomembna momenta in sicer svetovni vojni – prva svetovna vojna je usodno razdelila slovensko ozemlje, druga pa Slovence idejno razdelila.   

Papež Benedikt XVI. je 7. aprila 2006 v Cerkvi na Slovenskem ustanovil tri nove škofije – poleg celjske še murskosoboško in novomeško, dotedanjo mariborsko škofijo pa je povzdignil v nadškofijo in metropolijo ter tako preoblikoval enotno cerkveno pokrajino v Sloveniji. Le nekaj mesecev kasneje so bili imenovani in umeščeni novi škofje.

E. H.

Oznake: , , , ,
Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X
168 queries in 1,110 seconds.