V torek se začenja predčasno glasovanje pred štirimi referendumi, ki bodo potekali v nedeljo, 11. oktobra. Volivci bodo odločali o zakonu o parlamentarni preiskavi ter o treh posvetovalnih vprašanjih – o družbeno-koristnem delu za zdrave prejemnike socialne pomoči, volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah in ukinitvi obveznega RTV-prispevka.
Predčasno glasovanje bo potekalo od torka do četrtka med 7. in 19. uro. Za volivce z območja Mestne občine Celje je predčasno volišče na Upravni enoti Celje, Ljubljanska cesta 1.
O čem bomo odločali?
Eden od štirih referendumov je naknadni zakonodajni. Volivci bodo odločali, ali naj se uveljavi novela zakona o parlamentarni preiskavi.
Preostali trije so posvetovalni. Volivci bodo povedali svoje mnenje o tem, ali naj se denarna socialna pomoč za delo sposobne osebe brez objektivnih ovir za delo pogojuje z aktivnim opravljanjem družbeno koristnega dela; ali naj imajo na lokalnih volitvah volilno pravico le državljani Slovenije in drugih članic EU, ne pa tudi državljani tretjih držav; ter ali naj se ukine obvezno plačevanje RTV-prispevka.
Redno glasovanje bo v nedeljo, 11. oktobra, volišča pa bodo odprta med 7. in 19. uro.
V Celju delež tujcev v 16 letih zrasel z 6,7 na 17,3 odstotka
Prav vprašanje volilne pravice tujcev je za Celje zanimivo tudi zaradi precejšnjih demografskih sprememb v zadnjih letih.
Podatki Statističnega urada RS kažejo, da je bilo na začetku leta 2010 med prebivalci Mestne občine Celje 6,7 odstotka tujih državljanov. Leta 2018 je delež presegel 10 odstotkov, leta 2024 je bilo tujih državljanov že 15,2 odstotka, leto pozneje 16,3 odstotka, na začetku letošnjega leta pa 17,3 odstotka vseh prebivalcev Celja.
V primerjavi z letom 2010 se je tako delež tujih državljanov povečal za 10,6 odstotne točke oziroma za 158 odstotkov. Delež tujcev med prebivalci Celja je danes približno 2,6-krat tolikšen kot pred šestnajstimi leti.
Celje izstopa tudi v primerjavi z okolico
Rast deleža tujih državljanov beležijo tudi okoliške občine, vendar je njihov delež večinoma precej nižji kot v Celju.
V Štorah se je med letoma 2010 in 2026 povečal s 5,6 na 13,0 odstotka, v Žalcu s 3,5 na 9,9 odstotka, v Šentjurju z 1,4 na 5,2 odstotka, v občini Dobrna z 1,1 na 5,0 odstotka, v Vojniku pa z 1,8 na 4,9 odstotka in v občini Laško iz 1,7 na 5,2 odstotka.
Med primerjanimi občinami ima tako Celje s 17,3 odstotka največji delež tujih državljanov.
V Celju brez volilne pravice na lokalnih volitvah ostalo skoraj tri tisoč državljanov tretjih držav
Vprašanje volilne pravice tujcev je še posebej aktualno zaradi letošnje spremembe Zakona o lokalnih volitvah. Novela je začela veljati 2. septembra in se prvič uporablja že na letošnjih lokalnih volitvah.
Po novi ureditvi imajo lokalno volilno pravico slovenski državljani in državljani drugih članic Evropske unije, ki izpolnjujejo zakonske pogoje. Državljani tretjih držav pa na lokalnih volitvah ne morejo več glasovati.
Po prejšnji ureditvi so lahko na lokalnih volitvah glasovali tudi polnoletni državljani tretjih držav, ki so imeli v Sloveniji dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče.
Sprememba bo na ravni države zajela precej veliko skupino prebivalcev. Na letošnjih lokalnih volitvah bo zaradi nje brez volilne pravice ostalo 103.796 državljanov tretjih držav, ki bi po prejšnji ureditvi izpolnjevali pogoje za glasovanje.
V Mestni občini Celje je takšnih 2.973.
Po aktualnih podatkih je v MO Celje po novi ureditvi 35.641 volilnih upravičencev za lokalne volitve. Če bi veljala prejšnja ureditev in k tej številki prištejemo 2.973 državljanov tretjih držav, bi potencialno volilno telo štelo okoli 38.614 ljudi.
Skupina, ki je z novo ureditvijo izgubila lokalno volilno pravico, je tako po številu enaka približno 8,3 odstotka sedanjega celjskega volilnega telesa oziroma bi predstavljala približno 7,7 odstotka volilnih upravičencev po prejšnji ureditvi.
Gre torej za spremembo, ki ima v Celju zaradi visokega in hitro rastočega deleža tujih državljanov precej konkreten obseg.
Ali naj lokalno volilno pravico tudi v prihodnje ohranijo zgolj slovenski državljani in državljani drugih članic Evropske unije ali naj jo imajo pod določenimi pogoji tudi državljani tretjih držav, pa je eno od vprašanj, o katerih bodo volivci svoje mnenje izrazili na nedeljskem posvetovalnem referendumu, čeprav je zakon o tem že bil sprejet.
A ustavno dopustnost spremembe presoja Ustavno sodišče, ki pa izvajanja zakona ni zadržalo.
