NK Celja 2014/15: 2/5: Simon Rožman – novi kapitan napol potopljene barke »dvomljive kvalitete«


Vir: Prva Liga
Vir: Prva Liga

Kot gasilec na navideznem pogorišču se je znašel mladi, relativno neizkušeni trener iz domačega okolja – Simon Rožman. V navidez brezizhodni situaciji, z minimalnimi finančnimi sredstvi in s kadrom »dvomljive kvalitete« je Rožman prevzel krmilo barke, ki se je kritično utapljala in katere kapitan v danem času si je želel postati le malokdo.

V sezono 2014/15 so Celjani resda krenili z okrepitvami; Albanec Valon Ahmedi in Rijekin Mislav Oršić, ter Tilen Klemenčič iz kranjskega Triglava so upravičili status okrepitev. Glede na same rezultate v jesenskem delu prvenstva, pa bi človek mislil, da so Celjani zamenjali celo prvo enajsterico. Ogrodje ekipe je pravzaprav v veliki meri ostalo enako, nespremenjeno.

Rožman je več kot očitno izbral pravi pristop. Za razliko od svojega predhodnika Rusa, ki je propagiral igro po strogem sistemu z velikim poudarkom na kombinatoriki, je Rožman prilagodil sistem igralcem s katerimi razpolaga; namesto igre v širino je igro svojih igralcev usmeril v globino. Enaintridesetletnik, najmlajši trener v 1.SNL, je hitro uvidel, da ima v svojem kadru igralce, ki so pravi »jurišniki«, ki radi prodirajo z žogo, igralce, ki jim ni problem preteči 50 ali 70 metrov v šprintu, igralce, ki radi zaključujejo akcije, ki radi streljajo na gol. In ravno s svojim pristopom korektorja igre in ne absolutnega arhitekta in činitelja nogometne igre je zadel v polno. Simon Rožman je dal svojim igralcem več svobode, zlasti v fazi napadanja in na ta račun je prišla do izraza njihova kvaliteta, kvaliteta, ki je v kakšnem drugem igralnem sistemu neopazna oz. neizkoriščena.

Simon Rožman je utelešenje tistega, kar celjski nogomet že dolgo ni imel. Je mlad in zagnan. Svojega delovanja ne pogojuje z nakupom dragih okrepitev, katerih doprinos je v  končni fazi prepogosto mizeren, njihovo finačno breme pa težko in ekonomsko gledano nesprejemljivo za klub. Njegov nastop je skromen in spoštljiv. Dela za zelo skromno plačo. Goji učinkovito nogometno filozofijo in dosega, zlasti upoštevajoč skromna finančna sredstva, zavidljive in hvalevredne rezultate. In nenazadnje je domače celjske šole, skratka domač človek.

Zadnji podoben nogometni preporod je Celje doživelo v času Korošca Marjana Pušnika, ki je bil privrženec napadalnega nogometa. Drugo mesto v 1.SNL je bil velik uspeh Pušnikovega Publikuma. V Pušnikovem Celju se je kalil kasnejši motor slovenske reprezentance Robi Koren.

Po odhodu Pušnika je vse do prihoda Slaviše Stojanoviča celjski nogomet več ali manj vegetiral. Zdaj že nekdanji Stojanovič je v celjsko moštvo vnesel določene kvalitete, pa vendar, si upam trditi, da celo »njegovo Celje« ni dosegalo rezultatov in predstav Rožmanovega.

Zatorej, spoštovani bralci in ljubitelji celjskega nogometa, nikakor ne vzemimo podatka, da dosega celjski prvoligaš izredne rezultate pod taktirko domačega trenerja za samoumevnega in nepomembnega.

Pregled NK Celje 2014/15: 1/5http://www.celje.info/sport/pregled-jesenskega-dela-nogometne-sezone-nk-celja-201415-in-ozadje-nogometne-dogajanja-v-celjskem-prvoligasu-epoha-v-petih-delih-15-zapuscina-milosa-rusa/ 

 

Zapisal: J. Hrovat

polsi-nogomet-14_15-klik