Obisk ministra za finance v Celju v znamenju popoplavnih ukrepov ter razvojnih izzivih Savinjske regije


V sklopu regijskega obiska Savinjske regije Vlade Republike Slovenije je Celje v soboto obiskal minister za finance Klemen Boštjančič. V prostorih Mestne občine Celje se je sestal z županom Matijo Kovačem, direktorico Razvojne agencije Savinjske regije Bojano Stopinšek in direktorico Razvojne agencije Savinjsko-Šaleške mag. Biljano Škarja. Govorili so o sanaciji regije po avgustovskih poplavah ter težavah in izzivih, ki pestijo občine in regijo.

Župan Mestne občine Celje Matija Kovač je uvodoma pohvalil delo Razvojne agencije Savinjske regije ter Razvojne agencije Savinjsko-Šaleške, ki sta po poplavah odigrali vidno vlogo. Zahvalil se je za več kot dobrodošla nakazila države, ki so jih prejele občine po poplavah. Minister za finance Klemen Boštjančič je izpostavil, da je težavo podfinanciranja občin treba nujno nasloviti in sistemsko spremeniti zakon.

Direktorica Razvojne agencije Savinjske regije Bojana Stopinšek je uvodoma predstavila mrežno organiziranost Savinjske regije in poudarila eno ključnih težav: »Vedno hitimo iz enega v drugo finančno obdobje. Večji investicijski projekti morajo imeti kontinuiteto in jih ne smemo prelagati na konec obdobja, kot se je dogajalo. Želim si, da gremo z močnim tempom v novo finančno perspektivo.« O katastrofi, ki jo je regija doživela s poplavami, pa je dejala: »Poplave so posledica tudi parcialnega upravljanja. Celje jo je sicer dobro odneslo, v Laškem je bila bistveno večja škoda. V mojem mandatu bo fokus na poplavni varnosti regije od izvira do izliva rek, najprej gorvodno, nato dolvodno.« Med področji, kjer bi si želela hitrejšo ukrepanje države, je sprememba Zakona o urejanju prostora, brez katerega razvojne agencije ne morejo v polnem obsegu začeti projekta Regionalno prostorsko planiranje.

Mag. Biljana Škarja, direktorica Razvojne agencije Savinjsko-Šaleške, je ministru predstavila stanje v Zgornji Savinjski dolini, kjer so bile praktično vse občine močno prizadete, izpostavila je močno ogroženo gospodarstvo ter delovna mesta. Poudarila je, da so na Vlado Republike Slovenije posredovali Načrt popoplavnih ukrepov SAŠA ter Načrt ukrepov popoplavne obnove in spodbujanja razvoja, ki ga je nedavno na seji obravnaval tudi Svet Savinjske regije. »Želimo si celovitega pristopa, čimprejšnje sanacije predvsem cestne infrastrukture in protipoplavnih nasipov, čim boljšega informiranja ter čimprejšnjo vzpostavitev tehnične pisarne,« je izpostavila nekaj najbolj nujnih želja.

Na vprašanje Boštjančiča, kaj vidi kot najbolj nujno z razvojnega vidika regije, pa je Škarja uvodoma odgovorila: »Pred našo subregijo je veliko izzivov, od pravičnega prehoda in prestrukturiranja regije, do vzpostavitve dobre cestne infrastrukture s 3. razvojno osjo ter ureditev porečja Savinje za razvoj cele regije.« Z njo se je strinjal tudi Kovač: »3. razvojna os je glavna prioriteta regije, ki pa je ne moremo izvajati brez urejenega porečja Savinje.«

Obisk je sklenila direktorica Razvojne agencije Savinjske regije s odločno željo: »En mesec po poplavah je bilo s študijo dokazano, da je že 1/5 avgustovskih padavin dovolj, da bo tudi Celje pod vodo. Prosim vas, da z vso težko mehanizacijo pomagate pri odstranitvi naplavin. S sanacijo moramo pohiteti.« Že pred tem je poudarila, da so stiske in travme občanov v Zgornji Savinjski dolini res velike, saj so mnogi ostali brez strehe nad glavo in vira prihodkov.

 

Razvojna agencija Savinjske regije