Višje sodišče potrdilo zakonitost sklepov Thermane, na podlagi katerih so bili razlaščeni mali delničarji

08. 01. 2022 08:10

Višje sodišče je pritrdilo argumentom Thermane, da nekdanji mali delničarji za izpodbijanje sprejetih sklepov na skupščini avgusta 2014, nimajo izkazanega pravnega interesa, saj niso več delničarji. Sklepi so tako postali pravnomočno veljavni, mali delničarji pa so izgubili prvo izmed sodnih bitk, v katerih se borijo za izgubljene deleže.

Kazenski postopki sicer potekajo tudi proti malim delničarjem, ki se jim očita, da naj bi bila njihova skupna poslovna taktika in praksa, kako poskrbeti za propad Thermane in jo nato poceni kupiti. Zaradi slednjega naj bi leta 2014 tudi zavrnili dokapitalizacijo.

Ena izmed vrste sodnih bitk, ki se odvijajo v povezavi z razlastninjenjem malih delničarjev Thermane ter prenosom lastništva laške družbe na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), je dobila epilog. Višje sodišče je namreč potrdilo prvostopenjskemu sodišču in odločilo, da so sklepi, ki jih je družba sprejela leta 2014 in so bili podlaga za poznejšo razlastitev malih delničarjev, zakoniti.

Kot so za Večer pojasnili v Thermani Laško, je višje sodišče pritrdilo njihovim argumentom, da nekdanji delničarji za takšna izpodbijanja nimajo izkazanega pravnega interesa, ker niso več delničarji. Sklepi, ki jih je družba sprejela na skupščini dne 29. 8. 2014, so tako pravnomočno veljavni.

V teku je sicer še kar nekaj pravd, ki so jih mali delničarji sprožili v boju za svoje deleže v družbi. Brez slednjih so ostali zaradi domnevne goljufije, ki naj bi jo izvedla nekdanji predsednik uprave Thermane Andrej Bošnjak in nekdanja prokuristka Nataša Tomić. Omenjena naj bi namreč, kot sumijo kriminalisti, ki so v povezavi s tem leta 2017 opravili vrsto hišnih preiskav, naročila cenitev družbe, kar je bila podlaga za prevrednotenje družbe. Vse z namenom slabitve vrednosti družbe. Po mnenju preiskovalcev sta s tem ustvarila »umetne« pogoje za insolventnost čemur je sledil postopek prisilne poravnave. V nadaljevanju pa naj bi kot enega izmed ključnih ukrepov finančnega prestrukturiranja predlagala, da bo v osnovni kapital družbe konvertiran ustrezen delež terjatev upnikov, kar je vodilo do prenosa lastništva na DUTB in oškodovanja dotedanjih malih delničarjev. Sodna preiskava na podlagi v hišnih preiskavah zasežene obsežne dokumentacije, naj bi bila s strani specializiranega državnega tožilstva uvedena lani avgusta.

Mali delničarji so zahtevali reprogram posojil

Saga okoli Thermane se je začela leta 2014, ko so revidirana poslovna poročila potrdila, da je laška družba v letu prej, ko jo je še vodil Roman Matek, ustvarila 25,6 milijonsko izgubo, družba pa je postala insolventna. Lastnikom je bila nato na skupščini septembra 2014 ponujena dokapitalizacija, ki pa so jo mali delničarji s takrat dobrim 28 odstotnim lastniškim deležem, zavrnili. Predlog vodstva Thermane je bila izvedba finančnega prestrukturiranje družbe s poenostavljenim zmanjšanjem osnovnega kapitala ter istočasnim povečanjem osnovnega kapitala z denarnimi vložki. Uprava je namreč predlagala, da bi se osnovni kapital, ki je takrat znašal 15,6 milijona evrov, zaradi delnega kritja čiste izgube zmanjšal za 12,5 milijona evrov na 3,1 milijona evrov, nato pa bi se z izdajo novih delnic povečal za do 16 milijonov evrov. Nove delnice bi nato po ceni en evro ponudili obstoječim delničarjem, so takrat poročale Finance.

Mali delničarji so proti dokapitalizaciji glasovali zato, ker so menili, da bi morala uprava družbe z bankami upnicami pripraviti reprogram posojil, ne pa objaviti insolventnosti. Sledila je prisilna poravnava in razlastitev malih delničarjev. Še zadnji izmed malih delničarjev je po razlastitvi ostal Borut Dolar s 225 delnicami (DUTB jih je po razlastitvi imela okoli 12 milijonov). Dolar je nato, po pisanju Dela, po eno delnico prenesel podjetjema KM Inštalacije in Remont (Km Inštalacije so večinski lastnik Remonta), ki sta bila pred razlastitvijo leta 2014 kar 12 odstotna lastnika laške družbe. DUTB je nato leta 2019 iztisnil tudi te male delničarje ter postal stoodstotni lastnik Thermane. Tudi zaradi tega izbrisa na sodišču poteka pravda. KM Inštalacije in Remont želita namreč doseči ničnost sklepov skupščine leta 2019, po kateri so bili še preostali delničarji iztisnjeni iz družbe. Trdita, da je bil izbris delničarjev nepotreben in namenjen samo temu, bi se lahko Thermana v drugih postopkih branila z navedbo, da niso več delničarji.

Iz Thermane Laško so sicer po skupščini leta 2014 sporočili, da so delničarji z glasovanjem proti dokapitalizaciji odločili, da ne bodo aktivno prispevali k reševanju insolventnosti družbe. Predvsem na “velike” male delničarje pa so ob tem leteli tudi očitki, da naj bi bila njihova skupna poslovna taktika in praksa ta, kako poskrbeti za propad Thermane in jo nato poceni kupiti. Slednjega je male delničarje na sodnem pričanju leta 2017 obtožil tudi nekdanji direktor Bošnjak. Dejal je, da so mali delničarji delali za stečaj družbe, da bi lahko nato Thermano v stečaju poceni kupili. Podrobneje o tem so se pred leti razpisali tudi na Portalu plus.

Kazenski postopki sicer ne tečejo zgolj proti Thermani, temveč tudi proti nekdanjim malim delničarjem.

B.S.

Oznake: , , ,
Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X
151 queries in 1,049 seconds.