Pred torkovo podelitvijo na celjskem Starem gradu je že nekaj časa znana letošnja prejemnica prejemnica zlatnika poezije, ki ga v sklopu Veronikine nagrade v Celju podeljujejo od leta 2005.
Tokratno nagrado za življenjski pesniški opus ter ustvarjalno žlahtnjenje slovenskega jezika bo prejela Silvana Paletti, pesnica, pisateljica, pevka, pripovedovalka ter kulturna ambasadorka Rezije, najzahodnejšega območja s slovenskim govorom.
Letošnjo prejemnico zlatnika poezije je izbrala literarna komparativistka, kritičarka in prevajalka humanistične literature, Jelka Kernev Štrajn, ki je v svoji obrazložitvi med drugim zapisala:
»Njena poezija je v svoji neposredni pripadnosti rezijanski skupnosti in specifičnemu govornemu položaju, s katerega se izreka, izrazito singularna, a je obenem tudi nesporno univerzalna, kar se kaže najprej v njeni zvočni – glasbeni uprizorljivosti, nič manj pa tudi v njeni etični in poetični naravnanosti do vsega obstoječega. Je tematsko in motivno zelo aktualna (pojav izseljenstva in bolečina, ki jo to povzroča, migracije, novodobno nomadstvo), a je hkrati že od daleč opaziti, da je drugačna od večjega dela sodobne slovenske literarne produkcije. Je občuteno domoljubna, vendar absolutno tuja slehernemu nacionalizmu ali lokalizmu.
Se ne poraja iz kakega vnaprejšnjega literarnega ali nacionalnega programa, a kljub temu učinkuje angažirano. Je pisana v čistem narečju, a se že na prvi pogled bistveno razlikuje od primerov bogate tradicije rezijanske slovstvene folklore. Je dobesedna, a obenem globoko metaforična. Vse bitnosti poimenuje ali nagovarja z njihovimi »pravimi« imeni, kar pomeni, da njena poimenovanja ničesar ne prikrivajo, da vsaka beseda v funkciji literarnega znaka pomenja sama zase in ne stoji na mestu neke druge; da jasno razpoznavna označevalna funkcija teh znakov ne zapira pahljače asociacij, pač pa jo na široko odpira. V tem je svojevrsten paradoks, ki zadeva razmerje med ontično (empirično) in ontološko (transcendentalno) ravnjo poezije Silvane Paletti.«
Silvana Paletti je leta 2002 izdala trojezično pesniško zbirko Rozajanski serčni romonenj (ZRC SAZU), leta 2009 je z Renatom Quaglio objavila pesmi v brošuri Rezija naša, leta 2010 pa sodelovala pri izdaji zbornika Poezija iz Rezije. Leta 2014 je v sodelovanju z multimedijsko umetnico Zvonko T. Simčič izdala zgoščenko, izjemen dokument rezijanskega ljudskega izročila, Mali rug/Glas neba. Leta 2016 je prejela tudi nagrado mira, ki ga podeljuje ženski odbor centra Pen.
Več o letošnji nagrajenki si lahko mimoidoči ogledajo tudi v Veronikini izložbi, ki se nahaja na Prešernovi ulici. Podelitev 27. Veronikine nagrade bo sicer 29. avgusta na Starem gradu.
Kot smo že poročali nagrado za najboljšo dijaško pesem letos prejme Doroteja Drevenšek.
Nominiranci za Veronikino nagrado, nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta 2023, so: Miriam Drev (Zdravljenje prednikov), Sergej Harlamov (Hypomnemata ali Obnovimo osnove pisanja), Iva Jevtić (Milost), Nevenka Miklič Perne (Pogovori s stvarmi) inGregor Podlogar (Atlas).
