Vse večje število obiskovalcev, vse številnejši gosti iz tujine, višji izkupiček iz prodanih vstopnic, številne razstave, arheološke zbirke, projekti žive zgodovine; Pokrajinski muzej Celje živi in želi biti vodilna dediščinska institucija v regiji, je na novinarski konferenci zadovoljno sporočil njegov direktor Stane Rozman.
Mesto Celje se vse bolj razvija tudi v turistični smeri, kar se pozna tudi na obisku Pokrajinskega muzeja Celje. Lani si je njihove zunanje in notranje zbirke, razstave in druge dogodke ogledalo 85 tisoč obiskovalcev, od tega približno 15 tisoč iz tujine. V okviru različnih turističnih aranžmajev v Celje na obisk muzeja prihajajo Italijani, Avstrijci, Rusi, Nemci ter vse več Poljakov.
Izkupiček od prodanih vstopnin so tako minulo leto uspeli dvigniti za 5 odstotkov . Znotraj knežjega dvorca in grofije letno beležijo okrog 40 tisoč obiskovalcev, od tega okrog 15 tisoč šolarjev.
NA OGLED NAJSTAREJŠA ŠIVANKA NA SVETU
V letu 2015 je muzej končno začel s postavljanjem stalne arheološke razstave Od šivanke do zvezd, podrte leta 2008 zaradi prenove Osrednje knjižnice Celje. Z razstavo želijo predstaviti najstarejše obdobje zgodovine Celja in širše okolice. V prvih treh sobah so zajeli obdobje od paleolitika do nastanka rimske Celeie, posebno mesto pa so namenili najpomembnejšemu paleolitskemu najdišču Potočka zijavka izpod Olševe v Savinjskih Alpah. V okviru te si lahko ogledate tudi najstarejšo šivanko na svetu.
Skupaj z občino Solčava so izdali pravljico o Ovšu in Ziji, simpatičnih medvedkih, živečih v Potočki zijalki. Knjiga in pobarvanka sta bili dobro sprejeti predvsem med otroci od 7 do 12 let, katerim sta namenjeni.
Ob 500-obletnici Slovenskega kmečkega upora so postavili razstavo Kri bo tekla za svobodo zlato, ki so jo dopolnili s spominsko ploščo na obzidju pri Vodnem stolpu.
Dobro obiskana je bila tudi razstava Celjski strop, edina ohranjena evropska mojstrovina te vrste, ki so jo na panojih postavili pred Mestno občino Celje. S to razstavo so začeli kampanjo za restavriranje Celjskega stropa, ki bo nujno potrebno v prihodnjih letih in bo zahtevala visoka finančna sredstva. Strop se je čudežno ohranil med 2. svetovno vojno, ko sta ga ob bombardiranju mesta leta 1944 le za las zgrešili dve letalski bombi.
Začeli tudi s postavitvijo arheološkega parka Celeia Antiqua. Tako so postavili razstavo o rimski kanalizaciji v Osrednji knjižnici Celje in na Glavnem trgu postavili kopijo rimskega mozaika iz hiše, ki je stala na tem mestu.
Muzej se je v letu 2015 prvič preizkusil z organiziranju žive zgodovine na Knežjem dvoru. Naši obiskovalci so si lahko ogledali utrip srednjeveške tržnice in življenje v vojaškem taboru. V mesecu oktobru so se spomnili 560-obletnice, ko je knez Ulrik Celjski mestu podelil pravico, da si samo izvoli tako mestni svet kot tudi župana, ki je obenem tudi mestni sodnik.
V 2016 PREDSTAVILI ANTIČNO CELEIO IN OBELEŽILI 170 LETNICO PRIHODA JUŽNE ŽELEZNICE
Odgovorni načrtujejo, da bi v letu 2016 obisk muzeja vsaj ohranili na obstoječem nivoju, če ne celo dvignili.
Nadaljevali bodo s postavitvijo stalne arheološke razstave Od šivanke do zvezd še z dvema razstavnima sobama o življenju v antični Celeji, na to temo nameravajo organizirati tudi dan “žive zgodovine,” dodatno pa bodo predstavili izjemno plodno arheološko najdišče v Celju – reka Savinja, kjer pod mostom za Laško redno odkrivajo večje količine kovancev iz keltskega obdobja.
Med občasnimi razstavami opozarjajo na razstavo Kako so razgrabili dediščino Grofov Celjskih ob 560-letnici izumrtja družine Celjskih. Celjskim bo posvečena tudi izdaja knjige Ana Celjska, poljska kraljica iz Celja, ki jo bo spremljal tudi prevod v poljščino. 600 – obletnice smrti Ane Celjske se bodo spomnili tudi s postavitvijo spominske plošče v Krakowski katedrali.
V letošnjem letu bodo postavili tudi spominsko razstavo o življenju Thee Schreiber Gammelin, ki je pred 85 leti prišla v Celje in ob Almi Karlin ostala do svoje smrti. Na razstavi bo prvič prikazan njen slikarski opus, ki je širši javnosti manj znan, saj jo večina pozna le kot tajnico in prijateljice svetovne popotnice.
V sodelovanju s slovenskimi in avstrijskimi železnicami bodo obeležili 170 let prihoda Južne železnice do Celja, ki je odločilno vplivala na razvoj samega mesta kot tudi celotne Štajerske. Ob njej se je namreč razvila industrija in turizem, zacvetela so tudi naravna zdravilišča Laško, Rimske toplice, Rogaška Slatina in druge. Razstava, ki bo odprta 3. junija 2016, bo kasneje gostovala tudi na Dunaju, Gradcu in še nekaterih drugih mestih v Avstriji in Sloveniji.
Muzej bo tudi v letu 2016 sodeloval s sorodnimi institucijami, tako doma kot tudi v tujini. V tem letu načrtujejo sodelovanje pri razstavi v Steklarskem centru Bärnbach in gostovanje razstave Gumbi v Slavonskem Brodu in v Osijeku.
Razen navedenega bodo v muzeju potekale še številne druge dejavnosti s področja opravljanja javne službe (arheološka izkopavanja, izdajanje strokovnih mnenj, pomoč posameznikom in institucijam s področja kulturne dediščine, evidentiranje premične dediščine na terenu, …)
V POKRAJINSKEM MUZEJU 30 ZAPOSLENIH, DOBRIH MILIJON EVROV PRIHODKOV
Za omenjene razstave, arheološke zbirke ter druge arheološko-zgodovinske naloge v muzeju skrbi 30 zaposlenih, od tega 6 preko javnih del, 16 pa zaposlitev financira država. Proračun muzeja tako znaša dobrih milijon evrov, od čsesar država pokrije 65 %, Mestna občina Celje dobrih 10 %, ostalo pa financirajo iz projektov in vstopnin ter morebitnih drugih virov muzeja.
R. Č.
