Zagovorništvo krepi glas otrok tudi v Celju

22. 11. 2019 07:26

V Pokrajinskem muzeju v Celju je danes okrog 50 različnih strokovnjakov, to je sodnikov, strokovnjakov centrov za socialno delo, učiteljev, vzgojiteljev, policistov, strokovnih delavcev ter predstavnikov nevladnih organizacij, slišalo, zakaj v primerih, ko se odloča o otrokovi prihodnosti in njihovi največji koristi, postaviti zagovornika otroka. Od leta 2007 je bil postavljen že več kot 700 otrokom.

“Zagovorništvo krepi glas otrok. Ker je bi glas otrok v različnih postopkih prešibak ali preslišan, smo pred 12 leti uvedli projekt Zagovornik – Glas otroka. Zadnji dve leti zagovorništvo z vsemi zakonskimi podlagami koordiniramo pri Varuhu in deluje kot ena izmed samostojnih enot,” varuh človekovih pravic Peter Svetina. Zagovornik poskrbi, da mu otrok zaupa svoje mnenje in potem to mnenje tudi posreduje tistim, ki ga morajo slišati, to je sodiščem, centrom za socialno delo in drugim organom, ki odločajo o njegovem življenju,” je uvodoma povedal varuh človekovih pravic Peter Svetina.

Gre za primere, ko se starša pred sodiščem dogovarjata o tem, kje naj bi otrok živel po ločitvi, komu naj bi bil zaupan v varstvo in vzgojo, kjer naj bi se šolal. Otrok lahko svoje mnenje posreduje preko zagovornika sodišču tudi takrat, ko se v družini zalomi do te mere, da se razmišlja o odvzemu otroka ali namestitvi v rejništvo, zavodsko varstvo in podobno.

“Zagovornik ni zakoniti zastopnik otroka, ni sodni izvedenec, ki bi ocenjeval, kaj je za otroka dobro. Omogoča samo, da se sliši glas otrok v postopkih in drugih zadevah, s tem pa je lahko odločanje o njihovih koristih lahko kvalitetnejše in brez odlašanja,” opozarja Svetina. Frida Brukelc, višja sodnica okrožnega sodišča Celje, ki deluje na področju družinskih zadev, pa je dodala, da je zelo pomembno, da se pred postopki tudi preveri, ali je otrok sposoben razumeti postopke in njihove posledice.

“Kljub temu, da se zagovorništvo otrok izvaja že dobro desetletje, se pri sodelovanju z organi srečujemo z raznoliko prakso poznavanja tega instituta. Ker lahko pobudo za zagovornika da vsak, smo se odločili, da institut predstavimo strokovni in laični javnosti,” je namen promocije v Celju orisal varuh Svetina.

V Celju en primer letno, kar je zelo malo v primerjavi z ostalo Slovenijo

Od leta 2007 pa do danes območje Celja ni izstopalo po številu primerov, na letni ravni je to en primer letno, kar je zelo malo v primerjavi z drugimi območji Slovenije. Na skupnem Celjsko – Koroškem območju in v Zasavju, kjer zagovorništvo koordinira ena koordinatorica, je bilo od leta 2017 dodeljenih 14 zagovornikov. Praksa je pokazala, da so jih prehitela druga območja – Gorenjske, Ljubljane z okolico in SV del Slovenije.

Kako poteka koordiniranje zagovornikov na Celjsko-Koroškem območju in v Zasavju je predstavila območna koordinatorica zagovorništva Vojka Lipovšek Polc. Zagovorništvo je med strokovno javnostjo sicer na splošno poznano, vendar včasih ni ‘pravilno’ razumljeno. Tudi pobude kažejo, da ni enakomerne razporeditve med strokovnimi službami, ki dajejo pobude. Na širšem območju Celja je bil postopek za zagovorništvo sedemkrat sprožen na pobudo ali na podlagi sklepa sodišča. Sedemkrat je bil postopek sprožen na pobudo centrov za socialno delo. Največkrat, 12-krat, pa so pobudo za postavitev zagovornika sprožili starši. Lipovšek Polčeva je še povedala, da starši nimajo vpliva na zagovornika, saj ona osebno komunicira z njimi.

“Poznavanje instituta bo pomagalo tudi nam koordinatorjem in zagovornikom, da brez odvečnih razlag hitro opravimo svojo nalogo, saj je v primerih, ko gre za otroke, potrebno ukrepati še posebej kvalitetno in brez zavlačevanja,” še dodaja. Na območju Celja – kar vključuje tudi Savinjsko-Šaleško območje zagovorništvo otrok trenutno opravlja 7 zagovornic. Pri izbiri zagovornika se glede na otrokove potrebe zanj določi najustreznejši zagovornik.

Otroku je nujno dati sporočilo, da ima lahko rad oba starša, tudi če sta sprta
Od leta 2007 so pri Varuhu izobrazili že več kot 100 zagovornic in zagovornikov. Trenutno jih je na seznamu aktivnih 63. Vsi zainteresirani strokovnjaki so vabljeni, da to postanejo.

Višja sodnica Frida Burkelc je ilustrirala, kako si z institutom pri odločanju o največjih koristih otrok pomaga sama. Ocenjuje, da je sodnikom v družinskih zadevah po letos uveljavljenih zakonskih spremembah, Družinskem zakoniku in Zakonu o nepravdnem postopku, na voljo več mehanizmov, da se bolje seznani z otrokovim mnenjem, vključno z boljšo opredelitvijo in vlogo zagovornika otroka.

O pravicah otrok je treba odločati hitro, saj je en mesec v življenju otroka mnogo več kot leto dni v življenju odraslega, je še opozorila sodnica Burkelc. “Otroku je nujno dati sporočilo, da ima lahko rad oba starša, tudi če sta sprta. S tem se mu odvzame veliko breme,”opozarja višja sodnica. Med drugim se je dotaknila tudi perečega vprašanja nameščanja otrok v zavode, čemur mora država nameniti več pozornosti, saj gre po njenem mnenju za še posebej ranljive otroke, ki so ostali tudi brez svojih družin.

Zagovornik otroku pomaga izraziti njegove želje in pričakovanja, ni pa nujno, da bo v postopkih skladno z njimi tudi odločeno. “Eno so želje, drugo je otrokova največja korist,” poudarja Burkelčeva. Dodaja, da se sodniki z otrokom pogovorijo v njim prijetnih prostorih, ne v sodnih dvoranah, ali ga pridobijo s pomočjo postavljenega zagovornika. “Mnenje otrok je pomembno v procesu odločanja, zato nas veseli, da se jim z institutom zagovorništva lahko pomaga pri njegovem izražanju,” meni sodnica.

Varuh Peter Svetina je še poudaril, da se je zagovorništvo v več kot desetih letih izkazalo kot zgodba o uspehu, ki omogoča, da se v postopkih pred organi države in drugih zadevah otroke sliši in tudi upošteva njihovo mnenje, kot to zahteva Konvencija o otrokovih pravicah.

N.K., Varuh človekovih pravic Republike Slovenije

foto: Pixabay

Oznake: , , , ,
Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X
179 queries in 0,973 seconds.