Projekt prenove Fotohiše Pelikan se je pod vodstvom Muzeja novejše zgodovine Celje uspešno končal. V četrtek ob 18. uri se bo tako odvilo slovesno odprtje prenovljene Pelikanove hiše, ki jo je direktor muzeja dr. Tonček Kregar označil za svetovni unikum.
Sam koncept Fotohiše Pelikan ni zamišljen le kot izključno muzejsko-dediščinska ustanova, ampak vzporedno s tem tudi kot kulturno-izobraževalni center. Osnovni namen projekta je bil, da bo obiskovalec deležen sprehoda skozi zgodovino in dediščino fotografije skozi celotno 20. stoletje.
“Prepričani smo, da gre za svetovni unikum, kar se tiče fotografske dediščine. Po našem vedenju ne poznamo dediščinskega objekta, v katerem bi bila na voljo za ogled dva originalna fotografska studia oziroma ateljeja,” je z navdušenjem dejal dr. Tonček Kregar, direktor Muzeja novejše zgodovine Celje.
Zgodba Pelikanove hiše sega v leto 1899, ko je eden izmed najuspešnejših celjskih fotografov Johann Martin Lenz dal zgraditi družinsko hišo s prizidkom steklenega fotografskega ateljeja. Po njegovi smrti je hišo sprva najel, nato pa kupil uveljavljeni fotograf Josip Pelikan.
Kaj je zajemala prenova
V sklopu prenove, ki je Muzeju novejše zgodovine predstavljal enega najobsežnejših projektov v 60-letni zgodovini, so izvedli sondažne raziskave, na podlagi katerih so bili določeni barvni toni sten, stropov, fasade in šablonskih poslikav. Glavno delo pri njej so opravili muzejski zaposleni, kustosa Egon Horvat in Helena Vogelsang ter tehnik Robert Zapušek.
Obnovljen je zunanji kamniti strešni zidek, izdelana so nova okna in vrata, ki ustrezajo pogojem zakonodaje, notranje pohištvo je v celoti očiščeno, v sanitarni jašek pa je umeščeno dvigalo. Kletni etaži in podstrešju so z večjimi gradbenimi posegi spremenili namembnost. Klet je odslej namenjena sodobni galeriji, podstrešje pa je popolnoma na novo zasnovano.
“To kar je bilo nekoč smo najprej izpraznili, očistili, sanirali, obnovili in nato vrnili nazaj ter seveda postavili razstavo. Zastavljeni cilj je dosežen,” je povedal Kregar.
In dodal: “Verjeli smo v ta projekt, kljub temu, da se ni odvijal ravno v optimalnem časovnem obdobju. Namreč prenovitvena in gradbena dela so sovpadala z epidemijo, sledil je boleč dvig cen materiala ter storitev. Skočili smo v napol prazen bazen, ampak vendarle smo ves čas verjeli v to kar počnemo. Zavedali smo se odgovornosti. Zgodba je bila vredna vsakega truda in si zasluži, da zanjo izve čim večji krog ljudi tako doma kot tudi v tujini.”
Mestna občina Celje je na predlog Muzeja novejše zgodovine za 162.000 evrov odkupila Pelikanovo hišo in jo predala v upravljanje celjskemu muzeju. Celotna prenova je znašala približno 666.000 evrov, kar pomeni da je skupna vrednost investicije približno 828.000 evrov.
Celjska občina je pri finančni strukturi prenove prispevala več kot polovico, Muzej novejše zgodovine je namenil 30 odstotkov, preostali delež pa je krilo Ministrstvo za kulturo RS.
Kaj si boste lahko ogledali?
V kletnih prostorih se nahaja Galerija Božena – ime ima po hčeri Pelikana, ki se je sicer odprla že predlani. Za prvo razstavo so se, kot se tudi spodobi, zatekli k fotografijam Josipa Pelikana, sicer pa bo galerija namenjena sodobni fotografski produkciji in gostovanju čim boljših domačih ter tujih fotografov.
“Že navezujemo mrežo in stike. Prvo gostovanje bo pripadlo mestnemu muzeju iz Zagreba, z razstavo zelo zanimive zagrebške fotografinje, ki je mimogrede rojena v Celju. Otvoritev je načrtovana sredi meseca septembra,” je pojasnil direktor Muzeja novejše zgodovine.
V prvem nadstropju si bodo obiskovalci lahko ogledali družinsko meščansko stanovanje, ki prikazuje bivalno kulturo Celjanov v prvi polovici 20. stoletja. V podstrešnih prostorih pa se nahajata kabinet in večnamenski prostor za srečanja, predavanja, izobraževanja, okrogle mize in delavnice.
Ogledi, ki se začenjajo po prihajajočih praznikih, bodo vodeni v skupinah po 10 obiskovalcev, ki bodo na ta način lahko čim bolje doživeli in začutili ta zgodovinski duh.
Pelikan je sinonim za fotografa na celjskem območju
Josip Pelikan, v Trbižu rojeni slovenski fotograf češkega rodu, ni bil le portretni fotograf kot večina tedanjih fotografov. Ukvarjal se je tudi z dokumentarno, industrijsko in arhitekturno fotografijo, predvsem pa je bil kronist knežjega mesta in njegove okolice. Pod njegovo taktirko se je izučilo vrsto fotografov.
“Pelikan je temeljni kamen nekega zgodovinskega spomina Celja v 20. stoletju. Pravzaprav ni družinskega albuma na Celjskem, v katerem ne bi bila vsaj ena fotografija Pelikana bodisi na ulici, bodisi v ateljeju,” je povedal Kregar.
Fotografiranje je tedaj izgledalo precej drugače kot danes. Nekoč je bil to pravi projekt, pri katerem je bil Pelikan izredno natančen. Seveda pa se je to poznalo tudi s finančne plati.
Družina iz nekega ruralnega okolja je namreč za fotografiranje – album približno s 15 fotografijami – morala iz svojega hleva prodati kravo, da si je to lahko privoščila, kar je danes seveda nepredstavljivo.
Fotogalerija: Simon Valant
