Najbolj zanimivo in razburljivo je bilo na predstavitvi kandidatov za novega predsednika OK ZSMS Celje v tistem trenutku, ko je kandidat Marko Poljanec očital svojemu protikandidatu Robertu Polnerju, da je neživljenjski, ta pa je svojemu nasprotniku odvrnil, da je populističen.
Do očitkov je prišlo, ker je Robert pritrdil mnenju, potem, ko je odgovarjal na zastavljeno vprašanje, da mladina, ki se za politiko (še) ne zanima, ostaja brez svoje organizacije. Nekdo je namreč na predstavitvi razglabljal, da se je ZSMS v zadnjih letih bistveno preoblikovala in postala skoraj popolnoma politična organizacija, v takšni – bodoči stranki – pa ni več časa za »majhne« probleme, s katerimi se ubadajo osnovnošolci in srednješolci. Robert ni v zvezi s tem niti končal svojih razmišljanj, ko mu je Marko že zabrusil, da se ne bi znal prilagajati željam in hotenjem najmlajših v organizaciji, ki ji želi predsedovati. Robert je Markove besede takoj vzel za šikaniranje in protikandidatu odvrnil, da želi z nizkimi udarci pridobiti naklonjenost volilcev.
To navsezadnje na predstavitvi niti ni slabo, toda kaj, ko si je prišlo svoja bodoča kandidata za volitve, ki bodo 14. septembra, ogledat točno 13 volilcev. In to naj bi bila celjska mladinska baza.
Kar se tiče kandidatovih predstavitev, ni bilo tako bedno kot pri obisku. Nasprotno. Razmišljala sta dokaj globalno, svojo dejavnost pa naj bi vendarle osredotočila precej lokalno. Strinjala sta se, da bo mladinska organizacija prav gotovo s svojim programom zanimiva za veliko ljudi na vseh ravneh na spomladanskih volitvah. Tudi v Celju mora postati mladina enakovreden subjekt odločanja.
Nista pa se kandidata strinjala v razmišljanju ali naj bo mladinska organizacija v prihodnje starostno omejena ali ne. Marko je menil, da v demokratični organizaciji starost sploh ni pomembna, Robert pa je še vedno prepričan, da je ZSMS bodoča stranka mladih ljudi, mladih po letih.
Še nekaj se je izkazalo na predstavitvi. Robert Polner je boljši govornik kot Marko Poljanec. To pa v sodobni politiki ne pomeni tako malo.
Novi tednik, 14. 9. 1989
