S tem naslovom je bil na današnji dan pred 65 leti objavljen članek v Celjskem tedniku. Vabljeni k branju:
Z dograditvijo nove osemletne osnovne šole na Hudinji, ki bo zajela okrog 1000 učencev iz severnega predela celjske občine, morajo biti urejeni tudi novi šolski okoliši. S šolsko reformo smo dobili v mestu tri osemletne osnovne šole, ki nestrpno čakajo na razbremenitev v prenapolnjenih prostorih.
Šele po določitvi šolskega okoliša nove šole na Hudinji, ki je sedaj najbolj pereča in predmet mnogih debat, pridejo na vrsto ostali trije okoliši. Kakor je bila šola na Polulah namenjena za južni del, tako je hudinjska šola namenjena za severni del celjske občine.
Šola na Hudinji veže nase sledeča naselja: nekaj hiš Škofje vasi, Šmarjeto, Lahovno, Dobrovo, Cesto na Dobrovo, Novo vas, Ljubečno za višje razrede (bivše nižje gimnazije), Trnovlje, Zgornjo in Spodnjo Hudinjo in severni del Gaberja, to je Mariborsko cesto z dvema, za to šolo obmejnima ulicama, Leskovškovo in Dečkovo cesto. Ta skrajna meja novega šolskega okoliša bo sporna tako dolgo, dokler ne bodo zaradi naraščajočega števila učencev v sedanjih treh osnovnih šolah uvedene tri ali celo štiri izmene. Na Dečkovi cesti predvidena meja se začenja na odcepu od Mariborske ceste in zajame samo severno ali desno stran hišnih številk do potoka Koprivnice, ki bo začasno mejila oba sosednja okoliša.
Brez zemljevida lahko ugotovimo, da je lega nove šole na Hudinji v središču omenjenih naselij. Govorice, da v bližini nove šole ni kompaktnih naselij, nepretrganih hišnih vrst in novih blokov, temeljijo na starih tradicijah, iz časov, ko so šole gradili v središčih vasi ali poleg cerkva ne glede na oddaljenost posameznih domov od šole. Danes hočemo šole približati otroškim domovom, četudi ne moremo vsem enako ustreči z najkrajšo potjo.
Šola na Hudinji je preračunana na največjo razdaljo do 2 in pol kilometra. Edino oviro predstavlja hribovito sleme od Golovca do Lahovne, ki loči Novo vas in Dobrovo od Sp. in Zg. Hudinje. Če pa pomislimo na šole v hribovitih krajih Slovenije, je ta ovira skoraj neznatna.
Ko so pred 30 leti gradili v Celju bivšo okoliško, sedanjo I. osnovno šolo, je ta zajemala učence iz vse tedanje okoliške občine in so njeni učenci imeli do šole celo 5 do 6 km poti. Noben šolski okoliš ni trajen. Spreminja se po številu prebivalstva.
POGLED V BODOČNOST
Mesto Celje se je v pretekli dobi širilo v okolico brez urbanističnega načrta. Zato imamo sedaj tako raztresena naselja, ki jih je zelo težko povezati z naprej določenim središčem. To kvarno posledico popravlja sedaj naš sodobni urbanizem.
Slovenske šole so že od nekdaj predstavljale kulturna središča za vso svojo okolico. Tak pomen bo imela tudi nova šola na Hudinji za severni del občine. S prostornimi halami, telovadnico, igrišči in šolskim vrtom bo postala zbirališče za mladino in odrasle. Ne bo grajena za dve izmeni, čeprav jih bo morala začasno sprejeti.
Njena velikost je določena za zmerno število učencev vsaj za 20 do 30 let. Vsi stremimo za tem, da bi vsaka nova šola bila otrokom čimbolj dostopna, takorekoč pred domačim pragom. To bo mogoče šele takrat, ko bomo z gospodarsko močjo zgradili nove šole tam, kjer jih bo ljudstvo najbolj pogrešalo.
nik, Celjski tednik, 10. 4. 1959
