Kljub temu, da se je cestni promet zlasti v zadnjih letih zelo močno razvil, večino surovin, proizvodov, pa tudi kosovnega blaga še vedno prevažamo po železnici. Tovorni železniški promet je torej še vedno velikega pomena. Na celjski gospodarski zbornici je bilo zato pred dnevi sestanek, kjer so se predstavniki gospodarskih organizacij pogovarjali o najugodnejši rešitvi tovornega prometa za celjsko postajno območje.
Celjsko vozlišče je že dalj časa ozko grlo v našem tovornem železniškem transportu. To se j e pokazalo predvsem letošnjo zimo, ko se je normativ zadrževanja voz na postaji od običajnih 49 tir v januarju povečal na 77,3 ure v januarju, 56,6 ure v februarju itd. — kar hkrati dokazuje, kako zelo je razkladanje in nakladanje blaga na celjski postaji otežkočeno. Ti in še številni drugi razlogi — med njimi tudi to, da j e na celjsko železniško postajo vezana pravzaprav tudi vsa Zgornja Savinjska dolina — narekujejo, da se problem tovornega prometa v Celju čim prej reši.
Program ureditve celjske postaje predvideva novo tovorno postajo v Čretu, kjer je že delno izgrajenih tudi pet tirov. Po industrijskih tirih, ki jih predvidevajo zgraditi, bi ta postaja oskrbovala vsa podjetja v Celju. Pri tem je treba seveda upoštevati perspektivne programe razvoja podjetij, kajti železniško vozlišče ne bo služilo svojemu namenu le kratek čas. Toda doslej so le redka podjetja predvidela svoje transportne potrebe za daljše obdobje.
Da pa se bo tovorni promet na celjskem železniškem območju v naslednjih letih močno povečal, je razvidno že iz programov rekonstrukcij Cinkarne, štorske železarne, ki bosta svojo proizvodnjo povečali za nekajkrat. Kljub temu pa je za ureditev celjskega železniškega vozlišča nujno, da svoje potrebe predvidijo tudi ostala podjetja, ki so zainteresirana za gradnjo industrijskih tirov.
Ker bo za ureditev celjskega železniškega vozlišča potrebno veliko skupnih akcij mnogih gospodarskih organizacij, so na sestanku na gospodarski zbornici sklenili ustanoviti konzorcij, ki bo usklajeval njihove interese z možnostmi za čim ugodnejšo rešitev.
Konzorcij bo verjetno moral zagristi v kislo jabolko — v regulacijo Voglajne — kar je pravzaprav predpogoj za gradnjo novih industrijskih tirov. Regulacijo Voglajne bo sicer morala prevzeti celjska Vodna skupnost, vendar ima za to premalo sredstev. Celotna vrednost regulacije Voglajne bi namreč veljala okrog 300 milijonov dinarjev, Vodna skupnost pa za letos razpolaga za te namene samo s stodvajsetimi. S tem bodo lahko rešili samo odškodninske zahtevke za zemljišča, ki bi jih regulacija prizadela, ostala sredstva pa bodo verjetno morale prispevati gospodarske organizacije.
Ureditev celjskega železniškega vozlišča pa je povezana še z mnogimi drugimi vprašanji. Gre za to, kako bo rekonstrukcija Cinkarne zlasti pa njihov plin vplivala na lokacijo živilske industrije v njihovi okolici, potem na lokacijo tovorne postaje itd. Vse torej kaže, da bo o teh problemih še veliko razprav.
Celjski tednik, 7. 6. 1963
