Kostanje v celjskem parku bodo nadomestili lipovci

14. 11. 2017 16:44

mestni-park-celje-kostanjPrecej odmevna zgodba s posekom starih kostanjev v celjskem mestnem parku dobiva nadaljevanje v obliki izbora vrste dreves, ki jih bodo nadomestila.

V nadaljevanju sporočilo za javnost Mestne občine Celje:

Nacionalni inštitut za biologijo je julija letos z laboratorijsko analizo na divjih kostanjih v Ljubljani potrdil bolezen kostanjev bakterijski skorjemor, ki se je v Sloveniji pojavila prvič. Ker na Gozdarskem inštitutu Slovenije predvidevajo, da se bo bolezen pri nas razširila in povzročila propadanje te vrste dreves, smo se na Mestni občini Celje odločili, da v Mestnem parku Celje ne bomo zasadili kostanjevega drevoreda. S predstavniki celjske območne enote Zavoda za varovanje kulturne dediščine Slovenije smo sprejeli kompromis in se dogovorili, da bomo drevored zasadili z 77 lipovci in osmimi navadnimi divjimi kostanji. V spomin na nekdanji drevored  bomo na začetku in na koncu zasadili po dva para divjih kostanjev in to označili tudi na informacijskih tablah, ostalo drevoredno potezo pa bomo ustvarili z lipovci, ki imajo za Slovence poseben, simbolni pomen. Drevesa bomo začeli saditi še ta mesec, naložba pa nas bo stala približno 25.500 evrov oziroma nekoliko manj kot je bilo sprva načrtovano.

Na Mestni občini Celje smo že večkrat poudarili, da smo se prenove drevoreda lotili v tesnem sodelovanju z arboristko Tanjo Grmovšek  in predstavniki celjske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki je izdal kulturnovarstveno soglasje za sajenje divjih rdečecvetnih kostanjev. Zaradi informacije, da je izbruhnila nova bolezen, smo za strokovno mnenje prosili prof. dr. Dušana Jurca, ki nam je sajenje rdečecvetnega kostanja odsvetoval. Poudaril je, da se o bolezni še ne ve veliko in da ni znano niti to, kako se širi. Trenutno ni na voljo nobenega kemičnega sredstva, s katerim bi lahko bolezen zatrli.

Prof. dr. Dušan Jurc je v strokovnem mnenju zapisal, da kostanjev bakterijskih skorjemor povzroča bakterija. Bolezen lahko prepoznamo po izcejanju rjasto rjave tekočine iz točkovnih mest na skorji ali iz obsežnejših predelov odmrle skorje. Les je pod odmrlo skorjo običajno obarvan modro do črno. Pri nekaterih okuženih drevesih spomladi del krošnje ne odžene, prihaja pa tudi do tega, da so listi manjši,  krošnje pa redkejše. Bolezen najhitreje napreduje pri drevesih, starih od 10 do 30 let. Pri starejših kostanjih je potek odmiranja daljši. Če bi torej letos v Mestnem parku sadili rdečecvetne kostanje, le-ti po mnenju prof. dr. Jarca ne bi doživeli starosti, kot so jo imeli pred kratkim posekani navadni divji kostanji. Drevo namreč odmre v obdobju od treh do petih let po začetnih znamenjih okužbe.

V Evropi so kostanjev bakterijski skorjemor prvič ugotovili leta 2001 v severni Franciji. Kasneje se je bolezen pojavila tudi v nekaterih drugih državah.  Prof. dr. Dušan Jurc se strinja, da imajo ostanki kostanjevih drevoredov in promenad pomemben kulturno-zgodovinski pomen, vendar pri tem opozarja, da se njihova uporabnost v hortikulturni ureditvi urbanih predelov zmanjšuje. Odločitev, da v Mestnem parku Celje zasadimo 77 lipovcev in samo osem divjih kostanjev, je sprejemljiva tudi za arboristično stroko in varuhe kulturne dediščine.  Mešani drevoredi kostanjev in lip so bili značilni za širše območje Štajerske konec 19. in v začetku 20. stoletja, saj so v prostoru ponazarjali »kulturni« boj med Nemci in Slovenci. Nemci so namreč sadili kostanje, Slovenci pa lipe. Takšni mešani drevoredi so pri dvorcu Žovnek v Braslovčah in v zdraviliškem parku na Dobrni.

*na sliki kostanj iz mestnega parka

Oznake: ,
Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X
143 queries in 4,493 seconds.