Prebivalci Savinjske regije kanček manj srečni kot Slovenci na splošno


Slovenci sodimo med 25 najbolj srečnih državljanov na svetu. Lani smo bili po občutenju sreče na 22. mestu med državami sveta, kje smo letos, bo znano ravno na današnji dan, svetovni dan sreče.

Kako zadovoljni s kakovostjo svojega življenja so Celjani, smo pisali nedavno. Tokrat pa poglejmo širšo sliko: kaj še vpliva na zadovoljstvo z življenjem in na občutenje osebne sreče ter kako zadovoljni z življenjem in z medosebnimi odnosi so prebivalci Savinjske v primerjavi z ostalimi slovenskimi regijami. 

Slovenci smo na splošno zadovoljni z življenjem. Na lestvici od 1 do 10 svoje zadovoljstvo v povprečju ocenjujemo s 7,7. Še pred desetletjem je bila ta ocena nižja, okroglih 7.

Upoštevajoč slovenske statistične regije, so z življenjem v povprečju najbolj zadovoljni Gorenjci, nato Zasavci, Posavci in prebivalci Jugozahodne Slovenije. Prebivalci Savinjske regije so po zadovoljstvu življenja na devetem mestu med dvanajstimi regijami. Najmanj zadovoljni so v obalno-kraški, pomurski in koroški regiji.

Povsem drugače pa je, ko gre za zadovoljstvo z medosebnimi odnosi. Po tem kriteriju so prebivalci savinjske regije celo na prvem mestu. Za njimi so prebivalci zasavske in posavske regije ter jugozahodne Slovenije.

Vir: SURS
Vir: SURS

Ko gre za občutenja sreče, 56 odstotkov prebivalcev Slovenije srečo občuti večino časa (v zadnjih 4 tednih pred anketiranjem). Četrtina jih srečo občuti včasih in desetina ves čas. 8 odstotkov Slovencev srečo občuti redkokdaj in 1 odstotek nikoli.

Delež prebivalcev Savinjske regije, ki srečo občutijo “večino časa”, je nekoliko nižji kot Slovencev na splošno, in sicer 52 odstotni. Jih pa zato srečo včasih občuti 30 odstotkov. Takšnih, ki jo občutijo ves čas, je 7 odstotkov, redkokdaj 9 odstotkov in nikoli 1 odstotek.

Štejejo zdravje, medosebni odnosi, pa tudi materialna priskrbljenost …

Kot pišejo na SURS-u, je med najpomembnejšimi dejavniki, ki vplivajo na splošno zadovoljstvo z življenjem, zdravje. Tisti, ki so v 2023 svoje splošno zdravstveno stanje ocenili kot zelo dobro, so bili tudi med najbolj zadovoljnimi z življenjem na splošno (ocena: 8,5).

Poleg gospodarskih razmer in blaginje v državi ter finančnega stanja gospodinjstva ali posameznika na občutenje zadovoljstva vplivajo tudi zdravje, položaj na trgu dela in medosebni odnosi.

Z vidika povprečne samoocene so bili z življenjem na splošno najbolj zadovoljni tisti prebivalci z zelo dobrim splošnim zdravstvenim stanjem (ocena: 8,5), 16–29-letniki (ocena: 8,2), dijaki ali študenti (ocena: 8,2) in tisti z višješolsko, visokošolsko ali višjo izobrazbo (ocena: 8,2).

Preberite še:

Anketa: kako so Celjani zadovoljni z življenjem v svojem mestu in z občinsko oblastjo