Hidrolog Fazarinc: “Če bi v Celju prebilo nasipe, bi imeli 100-milijonsko škodo ali še več”


Več kot pol leta po katastrofalnih poplavah, ki so prizadele približno desetino slovenskega prebivalstva, še vedno ni konkretnejših strateških rešitev, sanacija in obnova pa potekata počasi. Za mnoge prepočasi.

POP TV je na to temo pripravil raziskovalno zgodbo v rubriki Dejstva, v kateri so strokovnjaki spregovorili o večdesetletnem zanemarjanju vodotokov, nesistemski gradnji in jemanju prostora vodi za razlivanje, kar se na koncu sešteje v poplave s 100-letno ali celo 500-letno povratno dobo, kot smo jih doživeli avgusta lani.

V oddaji je bilo veliko govora o območju Savinje in Celja, kar na kratko povzemamo.

“Poznamo rek, gora ni nora, nor je tisti, ki gre gor. Lahko potegnemo vzporednico reka ni podivjana, ampak je podivjan tisti, ki je spremenil njen kanal, zazidal še njene bregove in potem tam zgradil svoje tovarne, svoja bivališča.”

Tako je za POP TV dejstva bistven problem vse pogostejših katastrofalnih poplav orisal dr. Igor Zelnik z Biotehniške fakultete. Kot je dejal, smo sami podrli sistem, ker smo kanalizirali reke in iz reke z zavoji ustvarili raven kanal, s tem pa spremenili njeno delovanje. S tem smo sami ustvarili oz. okrepili poplavni val, ki potem postane katastrofalen za tiste, ki so prekršili pravilo, da je treba vodi pustiti prostor tam, kjer ga je nekoč imela.”

Darja Matjašec, Biotehniška fakulteta: “Sistem prostorskega načrtovanja je razgrajen, rekam smo odvzeli prostor. Zelo enostransko načrtujemo prostor oz. ga sploh ne načrtujemo.”

Prav vsi v oddaji sodelujoči strokovnjaki opozarjajo, da se je področje voda leta v zadnjih 30 letih zanemarjalo, obenem pa se tudi kadrovsko ošibilo. V zadnjih 20 letih smo za čiščenje, vzdrževanje vodotokov namenili manj kot 300 milijonov evrov, Slovenija pa ima 28.000 km vodotokov. Funkcija se je skrčila samo na vzdrževanje.

Po drugi strani pa so občine svojim prebivalcem želele zagotoviti razvoj in jim ponuditi nova poselitvena območja  za tovarne, obrtne cone in hiše. “Prostora, razen ob Savinji, določene občine, kot so Nazarje, Braslovče, Rečiča ob Savinji, nimajo,” je razložil dr. Zelnik.

Kako se je Celje izognilo katastrofi

Hudo katastrofo, če ne bi prišlo do velikih razlivanj v zgornjem toku Savinje, ki je opustošila tamkajšnjo krajno, bi avgusta doživelo tudi Celje. Enako, če bi protipoplavni ukrepi bili še na ravni iz leta 1990 in 1998, opozarja gradbeni inženir in hidrolog, vodja Sveta za vode Rok Fazarinc.

“Recimo, v Celju so nasipi načrtovani približno na nekaj manj kot 100-letno povratno dobo, dogodek je bil pa 500-letni. Če bi celoten val prišel v Celje, bi bila tam katastrofa. Moramo načrtovati bolj varno, bolj odporno, ne pa se uspavati, da zdaj mogoče tri mesece ne bo dežja,” je dejal.

Ter še, da so ukrepe načrtovali na 100-letne poplavne dobe, te pa so se nam dogajale na 10 let: “Če bi v Celju prebilo nasipe, bi imeli 100-milijonsko škodo ali še več. To se je že dvakrat zgodilo. Nasipi so danes višji, poplave bi bile hujše, če bi bili leta 1990 ali 1998. Problem pa je tudi dolvodno. Tukaj iz široke doline prehajamo v ozko dolino proti Laškemu, kjer lahko samo čakajo, kaj jih doleti iz Zgornje Savinjske doline, s Pohorja, iz Spodnje Savinjske doline.”

Fazarinc zato napoveduje zaostritev gradbenih predpisov v novi poplavni uredbi, ki je v pripravi. “Vsi objekti, ki se bodo umeščali v dosegu, ne samo 100-, 500-letnih voda, bodo morali izkazovati odpornost. Niti negativno vplivati na ostale.”

Več preberite v prispevku na 24ur.com

Preberite še:

V Celje evropski denar za protipoplavni ukrep, ki bo zaščitil tisoč Celjanov