S tem naslovom je bil na današnji dan pred 30 leti objavljen članek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
V Celju je kar nekaj takšnih zasebnih lokalov, ki bi ne smeli obratovati, a se lastniki veselo požvižga jo na prepovedi občinskih organov in strokovnih (inšpekcijskih) služb. Po nekakšnem načelu vzajemnosti in solidarnosti so namreč v občini (OSUPVO, ZPI, IS, inšpekcijske službe) do teh grešnikov milostni, saj se pri tem zavedajo tudi lastnih napak in nedoslednosti, storjenih v preteklih letih.
Lokale, ki že vrsto let stojijo in obratujejo, bi bilo nesmotrno zdaj zapirati ali celo rušiti, pa še prav nerodno bi takšen (skrajni) ukrep izpadel, če pomislimo, da so bili med povabljenimi gosti na otvoritvah nekaterih lokalov (črnih gradenj) tudi tisti občinski možje, ki bi morali, v času, ko bi bilo to za investitorja manj boleče, ukrepati, pa niso. Po toči zvoniti je prepozno, pravimo, zato pa je zdaj skrajni čas, da se te zadeve končno uredijo po načelu: med dvema slabima rešitvama izbrati tisto, ki je manj slaba. To pa pomeni zamižati na eno oko in tovrstne črne gradnje (pogojno) legalizirati. V bistvu je to pametna rešitev, s pravnim redom pa le nima nič skupnega.
Seveda tu ne govorimo o vseh lokalih, ki so ta čas sporni. Gre pred vsem za tiste, okoli katerih že vrabci na celjskih strehah čivkajo isto pesem. Občani, ki se v Celju s spornimi lokah ukvarjajo in trosijo kri tike na račun nedoslednosti občinskih upravnih organov ter privilegijev gostincev – črnograditeljev, pa imajo pri tem različne interese in želje. Večini je res do tega, da se tudi na tem področju ustvari red v smislu delovanja pravne države. Precej je takih, ki jim je sporni objekt bistveno spremenil pogoje bivanja v soseščini: nekdanji blaženi mir se je spremenil v hrup, ki sega globoko v noči in rana jutra. Nekateri se pritožujejo kar tako ali pa iz tipičnih osebnostnih nagibov, skreganih s podobo dobrega soseda.
Največ žolča meščanov se trenutno izliva na novost, imenovano Peep Show v Gosposki ulici. Sosedje se s to dejavnostjo nikakor ne more jo sprijazniti, saj temu delu starega mestnega jedra menda kvari ugled. Tujek, ki se je vsadil med spoštljivo staro zidovje, pa je postal kamen spotike predvsem za lastnike ostalih lokalov v neposredni soseščini. Erotični Peep Show naj bi jim odganjal stranke, ki si zdaj menda ne upajo več zaviti v isti vhod stavbe, saj bi jih lahko kdo po krivici obsodil, da se vzpenjajo po stopnicah, ki vodijo v svet naslade in pregrehe. Da bi se motečega elementa v svojem okolju znebili, zdaj tamkajšnji stanovalci opozarjajo, da dejavnost, kakršna se odvija v Peep Showu, sploh ni opredeljena v zazidalnem načrtu oziroma projektu revitalizacije tega dela starega mestnega jedra. Ker tega ni, naj se dejavnost ukine, se zavzemajo stanovalci Gosposke ulice in to svojo zahtevo naslavljajo na občinske organe. Kot smo izvedeli na Izvršnem svetu, lokal Peep Show ima dovoljenje za obratovanje, je pa res, da ta specifična dejavnost ni opredeljena v ob stoječem zazidalnem načrtu. Tisti, ki so o tem razmišljali, takrat pač niso računali na možnost kakšne to vrstne eksotične ponudbe oziroma dejavnosti v srcu mesta. Ker pa je dejavnost Peep Showa povsem nemoteča z vidika javnega reda in mi ru, je kaj malo verjetno, da bi bile »stiske« posameznikov ali sklicevanje na javno moralo dovolj prepričljivi razlogi za zaprtje lokala. Z javno moralo pa tudi vemo, kako je: nemoralna postane takrat, ko se v svoji moralnosti spreobrne v dvomljiv zasebni interes. Torej je morala lahko tudi sila raztegljiv po jem s toleranco, ki ustreza posamezniku ah interesni skupini.
Drug takšen sporni lokal je BarFly, ki trenutno posluje brez obratovalnega dovoljenja, saj mu je le-to s 15. oktobrom lanskega leta poteklo. Razlog za izdajo začasnega obrtnega dovoljenja je bilo načrtovano rušenje tamkajšnjih objektov v smislu kompleksne ureditve območja mestnega gradu. Ker pa do rušenja objektov v tem delu mesta v doglednem času še ne bo prišlo, bo problem z Bar-Flyem v kratkem rešen s ponovnim dovoljenjem za obratovanje. Bolj kot problem z obratovalnim dovoljenjem pa je problematično ostalo, kar se dogaja okoli tega priljubljenega zbiralnega centra mladih Celjanov. Kršitve javnega reda in miru vznemirjajo tamkajšnje stanovalce, ki se pogosto pritožujejo nad nočnim hrupom in pijančevanjem mladih. Zato bo lastniku lokala naročeno, da to motečo zadevo sam uredi tako, da bo soseščina zadovoljna. Tu je mišljena predvsem omejitev obratovalnega časa, z novo vsebino, ki jo lokal po novem ponuja (glasbeno-kultume prireditve), pa se bo verjetno precej zreducirala struktura gostov, s tem pa bo tudi problem kršitev javnega reda in miru v veliki meri odpravljen.
Tretja tovrstna cvetka je restavracija Vegas v Gosposki ulici, lokal, ki posluje brez obrtnega in brez gradbenega dovoljenja. Objekt (nadomestna gradnja) je lastnik gradil ne da bi dosledno upošteval zahteve Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, obenem pa je prekoračil dovoljeno površino objekta. Za razliko od dovoljene in dejanske lastnik ne plačuje komunalnega prispevka, ta dolg pa se iz meseca v mesec veča. Vegas je dejansko črna gradnja, rušenje objekta, ki je gotovo dober nadomestek nekdanji propadajoči podrtiji, ki je nihče ni maral, pa bi bilo prav tako dejanje, ki si ga je težko zamisliti. O tem bi bilo treba razmišljati in ukrepati pravočasno, se bržčas zavedajo tudi odgovorni občinski možje, zato bo postopek za legalizacijo v kratkem j stekel in s tem naj bi bil večletni problem z Vegasom rešen. Seveda ne brez pogojev. Lastnik bo moral prej poravnati vse družbene obveznosti, ki jih je dolžan plačati.
Je pa tu še en problem. Vegas je zadnje čase postal lokal, ki je vse bolj in bolj spotakljiv z vidika javnega reda in miru. Sosedje se pritožujejo nad nemirom, ki je vse pogostejši, je pa tudi res, da so nekatere njihove pritožbe včasih neutemeljene, iz trte (beri zlobe) zvite. Zadnjih nekaj tednov je Vegas postal novo (popoldansko) zbirališče mladih, v glavnem šolarjev, žal pa je med njimi preveč takih, ki v vinjenem stanju zganjajo kraval ter neumnosti. Vso to njihovo početje budno spremlja soseščina, ki ima vedno več upravičenih pripomb. V lokalu je po novem bučna disko glasba, ki podžiga z alkoholom podprte strasti mladih, lastnik pa se očitno ne za veda neprimernosti te svoje »novi tete« in pa dejstva, da je za predvajanje disco glasbe potrebno ustrezno dovoljenje. In kdo je kriv, da so ti osnovnošolci in srednješolci v lokalu opiti? Lastnik Vegasa pravi, da alkoholne pijače prinesejo s sabo, ker so v trgovinah cenejše, sam pa nad tem ne more imeti kontrole.
Četrti je bistro Kljukec v Novi vasi, tudi tipična črna gradnja, ki nemoteno obratuje. Lastnik je začel graditi ne glede na dejstvo, da postopek za spremembo zazidalnega načrta še ni bil izveden oziroma še ni bila izpeljana dolgotrajna procedura od osnutka in javne razgrnitve odloka pa do skupščinskega sprejetja. Razlog, da bo tudi Kljukec slejkoprej obratoval legalno (ob po stavljenih določenih pogojih) je tudi pomembno dejstvo, ki se ga v občinskih upravnih organih in na izvršnem svetu dobro zavedajo. Gre za inflacijo, ki je bila v času, ko so »Kljukec« in njemu podobni investitorji zaprošali za dovoljenja, sila pogoltna, občinski mlini pa so mleli (in še meljejo) počasi. Zato so investitorji hiteli z gradnjo, ne oziraje se na predpise in postopke. Lastniku Kljukca pa jo je celjska občinska skupščina menda celo tako zagodla, da odloka o spremembi zazidalnega načrta ni sprejela zgolj zato, ker jo je investitor z že zgrajenim objektom tako rekoč postavil pred dejstvo. Ravnal se je pač po preverjenem receptu, da se nikomur od črnograditeljev doslej ni še nič hude ga zgodilo. Bodočim investitorjem se kažejo boljši časi, saj nova zakonodaja na tem področju predvideva skrajšanje postopkov v smislu združevanja, morebitnim bodočim grešnikom pa slabše, saj bodo poskuse črnih gradenj že v kali zatirali in ustrezno ukrepali. Torej bo pravna država začela delovati tudi na tem področju.
Z omenjenimi »grešniki«, ki pa še zdaleč niso edini, se bo zgodilo ta ko, da bo volk sit in koza cela. Ne red in anarhija v preteklosti pač nista mogli rojevati nič drugega, kot nered. Ker pa je med dvema grešnikoma težko meriti težo in kaznovati le enega, je izhod iz tega labirinta le kompromis. Odslej bo drugače.
Marjela Agrež, 3. 3. 1994
