Nešteto pregovorov, rekov in ljudskih modrosti poveličuje kruh: Dober je kot kruh. Kruh mi je od jedel. Delam za vsakdanji kruh. Opazuj ga kako reže kruh, pa boš videl kakšen je. Veriga teh rekov pove, da je kruh za človeštvo postal nekak pojem življenja.
Ravno zaradi tega ni čudno, da so ljudje ravno za kruh najbolj občutljivi.
RAZBURJANJE ZARADI KRUHA V TOREK
V torek, dne 21. julija je uredništvo sprejemalo svojevrstne obiske. Žene gospodinje so nam nosile kazati hlebčke kruha. Na lastne oči smo se prepričali, da je bila kvaliteta hlebcev enaka (morda le drobna razlika) čeprav je bila cena zelo različna. Hlebec je stal v enem primeru 34 din za kg, v drugem primeru pa 50 din. Ker je bilo tokrat razburjenje upravičeno, je uredništvo napravilo nekakšno »preiskavo«:
CENE BI NEKAKO ODGOVARJALE
Žene so trdile, da je cenejši kruh iz moke po 34 din z enako ceno za kg, medtem ko je kruh po 50 din iz moke, ki stane 37 din. Ugotovili smo, da to ni res. Pri podjetju »Žito« so pokazali obe vrsti moke. Primerjali smo jih.
Razlika je bila očitna za oči lin med prsti. Polbela moka, ki ima ceno 34 din je temnejša, vsebuje več otrobov, medtem ko je moka 0-g bila skoraj popolnoma bela, brez vsakršne rumenkaste pike, ki so značilne za moko z večjim odstotkom otrobov. Jasno je torej. da bi se ta razlika morala prav tako odražati pri kruhu. Podjetje »Žito« ima v prodaji na debelo troje vrste moke.
Polbelo po 34 din, 0-g po 50 din in belo po 60 din. Bele moke pekarne nimajo za peko kruha. Imajo le prvi dve vrsti. V trgovinah, bo verjetno cena malo višja. Drži torej, da je razlika v ceni razumljiva, seveda če je kruh dejansko tudi iz teh vrst moke.
NEKAJ, KAR MORAJO TUDI POTROŠNIKI UPOŠTEVATI
Pri vseh teh razlikah v moki pa je objektivna težava. Moka prihaja iz vseh vetrov, iz različnih mlinov, pa tudi kvaliteta pšenice je različna. Zato stroge enotnosti pri kruhu ni mogoče doseči. Veliko je pri tem odvisno tudi od nakupovalcev. Le-ti bi morali biti bolj natančni. Moka ni sol, ki je vedno enako slana. To velja tudi za mline.
NAPOSLED ŠE O KRUHU V GOSTINSKIH PODJETJIH
Prav imajo, ki pravijo, da gostilna ni pekarna in mora tudi pri kruhu gostinstvo imeti zaslužek. Vendar tako drastičnih razlik v ceni ne bi smeli dovoljevati.
V pekarnah so žemlje po pet dinarjev, v gostilni je ne dobite izpod 10 dinarjev. Pri štrucah je zadeva ista. Nož, če je oster, reže zelo tanke kose. Razumeli bi ceno žemljam na primer 7 do 8 din v gostinskih lokalih, toda 100 % nabitka, ta je prehuda. Če bi tujec meril naš standard po žemljah, bo imel ravno za enkrat napačnejšo sliko o njem.
In končno. Če pridejo vmes težave, ki jih ni mogoče obiti, bi morali prodajalci kruha obrazložiti, zakaj, kako dolgo bodo težave. Sedaj pa se dostikrat zgodi ravno nasprotno. Prodajalci dostikrat govorijo stvari, v katere niso prepričani. Dobra postrežba, vljudnost in prepričevanje stori dostikrat slabše blago za dobrega.
Savinjski tednik, 25. 7. 1953
