Vse manj rejniških družin na Celjskem: koliko jih je in zakaj je rejništvo sploh potrebno


V Sloveniji zadnji čas interes za vključitev v rejniške družine upada, zato so Centri za socialno delo pred časom izvedli postopek za izbor novih družin, s katerim pridobijo od 15 do 20 novih rejniških družin, letno pa se za prenehanje te dejavnosti odloči od 40 do 60 družin.

Tudi na Celjskem bi potrebovali novih rejniških družin. »Pri svojem delu se soočamo z vedno večjim številom otrok, ki potrebujejo zaščito na način, da so nameščeni k drugi družini. Novih kandidatov, ki bi bili pripravljeni izvajati rejniško dejavnost, pa nimamo,« izpostavlja Nataša O. Ograjenšek, pomočnica direktorice na Centru za socialno delo Celje.

Pod enoto CSD Celje trenutno deluje 15 rejniških družin, v katerih je v rejništvo nameščenih 43 otrok, v zadnjem letu so namestili enega otroka.

Kot je pojasnila Nataša O. Ograjenšek, se tudi pri njih zadnja leta soočajo z upadom rejniških družin, saj se osebe, ki so že izvajale rejniško dejavnost, odločijo za prenehanje opravljanje te dejavnosti, največkrat zaradi starosti, interesentov za nove rejnike pa v zadnjih letih ni. Če jih najdejo, so to v glavnini sorodniki otroka, ki rejniki postanejo le za sorodnika.

Pogosto se za rejniško dejavnost odločajo tudi posvojiteljski kandidati, pri čemer na CSD Celje pojasnjujejo, da v tem primeru opravijo temeljite razgovore glede njihovih motivov, saj sta posvojiteljstvo in rejništvo popolnoma različna instituta: »Rejništvo je začasen ukrep, kjer je potrebno vseskozi biti soočen s tem dejstvom, da se bo otrok, ko bodo razlogi za rejništvo prenehali, vrnil k staršem. Rejnikova naloga je, da otroka pripravlja na vrnitev in mu pomaga pri prehajanju v matično družino. Že od začetka je rejnik dolžan sodelovati z matično družino- omogočati stike med otrokom in njegovo družino,« pojasnjuje Ograjenškova in dodaja, da se še ni zgodilo, da ne bi našli rejniške družine za otroka. V kolikor bi se, bi jih bili primorani namestiti v krizne ali strokovne centre za otroke in mladino.

Povsod se soočajo s pomanjkanjem rejniških družin. Foto: Pixabay

Z vedno manjšim številom rejnikov se soočajo tudi po drugih enotah centrov Centra za socialno delo na Celjskem. Iz enote Šmarje pri Jelšah so nam sporočili, da imajo trenutno sedem aktivnih rejniških družin, v katerih je nameščenih 26 otrok. Letos so prejeli eno novo vlogo za vključitev v rejništvo, ki je še v obravnavi.

V Šentjurju trenutno beležijo šest rejniških družin, v zadnjih dveh letih niso imeli nobene nove vloge za vključitev v rejništvo.

V Laškem imajo le tri rejniške družine. »V zadnjih letih opažamo velik upad števila izvajalcev rejniške dejavnosti. Za primerjavo, pred dvajsetimi leti smo na območju CSD Laško (sedaj CSD Celje, enote Laško) imeli okrog 15 rejniških družin. Novih kandidatov za izvajanje dejavnosti nam žal ne uspe pridobiti, kljub številnim prizadevanjem in promociji. V krajevni pristojnosti CSD Celje, enote Laško je sicer trenutno 23 otrok in mladostnikov, ki so nameščeni v različne rejniške družine (izven krajevne pristojnosti naše enote), trenutno pa imamo potrebo po še vsaj dveh rejniških družinah,« je zapisala Lucija Krajnc iz CSD Laško.

Trenutno v Sloveniji več kot 750 otrok v rejništvu

Rejništvo je začasen ukrep, namenjen, da se otrokom pri osebah, ki niso njihovi starši, omogoči zdrava rast, vzgoja, izobraževanje, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo, o rejništvu zapišejo na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Po njihovih podatkih je bilo v mesecu oktobru lani v Sloveniji v rejništvu 753 otrok, rejniških družin je v Sloveniji 549, samo 69 rejnic oz. rejnikov pa to dejavnost opravlja kot poklicno dejavnost. Za rejništvo se običajno odločajo ženske, saj imamo kar 500 rejnic in le 45 rejnikov.

Kot kaže statistika, so najpogostejši razlogi za umik otroka iz matične družine neustrezne družinske in socialne razmere oz. nesposobnost enega ali obeh staršev za skrb otroka. Sledijo tudi razlogi, kot so smrt, prekomerno uživanje alkohola, zdravstvene težave ali uživanje nedovoljenih drog enega oz. obeh staršev.

V naslednjem članku na temo rejništva preberite, kako se z vse manjšim številom rejniških družin soočajo v Društvu rejnic Celjske regije, kakšni so vzroki za to ter kaj o izkušnji rejništva pravi naša sogovornica Simona. Kmalu na Celje.info