Obletnica rojstva domoznanca in nekdanjega direktorja celjske knjižnice


Na današnji dan se je leta 1966 v Celju rodil Branko Goropevšek, slovenski zgodovinar, bibliotekar in domoznanec. Umrl je 13. septembra 2012 v Celju.

Magister Branko Goropevšek, profesor zgodovine in geografije ter bibliotekarski specialist se je po uspešno zaključenem študiju leta 1991 zaposlil v Osrednji knjižnici Celje na mestu vodje oddelka za domoznanstvo. Za direktorja celjske knjižnice je bil imenovan leta 2001, to delo pa je opravljal vse do svoje prezgodnje smrti. Kot vodja domoznanskega oddelka je vsa leta aktivno sodeloval pri razvoju slovenskega domoznanstva. Vseskozi je bil aktiven tudi na področju slovenskega zgodovinopisja, saj je bil kot referent povabljen na več simpozijev (pogosto z mednarodno udeležbo) in strokovna posvetovanja s področja zgodovinopisja. Med letoma 1993 in 2000 je bil vključen v znanstveni projekt Zgodovina Severovzhodne Slovenije, zgodovina 1848–1918.

Njegova osebna bibliografija šteje preko 200 bibliografskih enot, znanstvenih in strokovnih člankov, med njimi je tudi šest monografskih del. Vrsto let je kot pisec gesel sodeloval z Enciklopedijo Slovenije in pri Slovenski kroniki 19. in 20. stoletja. Bil je tudi urednik številnih zbornikov in drugih strokovnih publikacij. V obdobju 1992–1996 je predsedoval Zgodovinskemu društvu v Celju. V tem obdobju sta bila pripravljena dva odmevna mednarodna simpozija, ob 100-letnici celjskega gimnazijskega vprašanja (1995) in 150-letnici Južne železnice (1996), društvo pa je začelo izdajati tudi revijo Zgodovina za vse. Poleg publicistične dejavnosti je vsako leto sodeloval tudi pri mladinskem raziskovalnem delu Mladi za Celje, in sicer kot mentor ter ocenjevalec raziskovalnih nalog. Bil je tudi član Rotary cluba Barbara Celjska.

V letu 2010 je kolektivu Osrednje knjižnice Celje pod njegovim vodstvom uspela preselitev v obnovljene in dozidane prostore.

Zveza bibliotekarskih društev Slovenije podeljuje Goropevškove nagrade
za izjemne uspehe na področju domoznanstva in kulturne dediščine, ki so širšega družbenega pomena in prispevajo k napredku domoznanske dejavnosti v knjižnicah.

Vir: Kamra.si