Civilne iniciative Celje vidijo kot slovenski Černobil. Trdijo, da MOC zanje nima posluha


Mestna občina Celje nima posluha za civilne iniciative. Te, skupaj s strokovnjaki, mesto označujejo za slovenski Černobil. Problematika okolja in njegove (ne)oporečnosti je še kako pereča.

Tovrstne obtožbe na račun vodstva občine je bilo slišati na današnji novinarski konferenci, ki jo je sklicalo nekaj celjskih civilnih iniciativ, na čelu z rednimi kritiki lokalne oblasti iz vrst Odprtega Celja.

“Potrebno je prepovedati gojenje in uživanje lokalno pridelanih vrtnin in mokro čistiti notranje prostore za zmanjšanje tveganja za zdravje ljudi.” To je Inštitut za varovanje zdravja RS navedel leta 2013. Zadnja analiza ZZV Celje iz leta 2013 v zaključku navaja: “Hkrati opozarjamo, da je potrebno pristopiti k reševanju problematike onesnaženosti celotnega območja stare Cinkarne takoj, celostno in naenkrat. To območje je, kot pravijo v civilnih iniciativah,  s strani strokovnjakov imenovano slovenski Černobil.

Nekaj številk onesnaženosti v Celju (slovenski Černobil)

Kot trdijo v civilnih iniciaticah, analiziran podstrešni prah vsebuje 100-krat več kadmija in 50-krat več ostalih, tudi rakotvornih polutantov, kot je slovensko povprečje. Ta prah je označen zaradi vsebnosti cinka kot kvalitetna cinkova ruda. V tleh so prekoračene kritične mejne vrednosti, ki ogrožajo zdravje ljudi:

Baker  prekoračen 842-krat, cink 250-krat, arzen 131-krat, svinec 84-krat, kadmij 50-krat, antimon 24-krat itd.

To je ugotovljeno z analizo podjetja Environ na področju nove Cinkarne.

Dokumenti, ki so jih civilne iniciative pridobile iz EK  navajajo, da je v Celju  243 kg/dan emisij PM10 iz industrije, 80 kg PM10 iz prometa in še 200 kg/dan in kurišč pozimi. To je od 150 do 200 ton emisij na leto rakotvornih prašnih delcev PM 10 in še 25 do 40 ton mnogo bolj nevarnih delcev PM2,5.

Predvsem v zimskem času je zrak v Celju res nadpovprečno onesnažen z navedenimi delci. Januarja 2017 smo tako na Celje.info pisali o trikrat preseženi mejni vrednosti delcev PM10 v zraku, kar so bile celo višje vrednosti od izmerjenih v Pekingu na Kitajskem, kjer so znani po težavah z onesnaženim zrakom v velemestih.

Novinarska konferenca

Na novinarski konferenci so svoje stališče predstavili koordinator Civilnih iniciativ Celja, Boris Šuštar, predstavnika  Civilne iniciative občank in občanov Odprto Celje, Sandi Sendelbah in Karel Šrot, predstavnika Društva za našo vas Lopata, Nataša Brežnik in Iztok Slak, Irena Ašič, zagovornica drugačnega pristopa k rastlinam ter Štefan Plavčak, predstavnik stanovalcev Delavske ulice.

Poleg okoljske problematike so se dotaknili dogajanja na Lopati, kjer, kot pravijo, želi Ministrstvo za infrastrukturo na plinovodu zgraditi logistični center. Štefan Plavčak nam je predvajal zvočni posnetek iz dogajanja na Delavski ulici, kjer so, po njegovih besedah, brez vednosti stanovalcev spremenili prostorski načrt. Irena Ašič pravi, da v mestu potrebujemo drevesa, pri čiščenju zemlje okoli vrtcev, pa jih bodo posekali, ko so to storili na Hudinji. Karel Šrot pravi, da jim MOC na vprašanja ne da odgovorov.

Podrobnosti v dokumentih:

Civilne iniciative Celja, Delavska ulica, Drevesni park, Društvo za našo vas Lopata.

Za komentar navedb z novinarske konference smo zaprosili Mestno občino Celje, vendar odgovora do objave članka nismo prejeli.

Boris Šuštar, koordinator Civilnih iniciativ Celja:

Dejan Cvetanoski